Rozmari Petek
Eden največjih infrastrukturnih projektov Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko, ki deluje v okviru Šolskega centra Celje, je končan. Šola s skoraj 800 dijaki nima le nove zunanjosti, temveč je v celoti posodobljena. "Naredilo se je res veliko. V sklop energetske sanacije sodijo nov način ogrevanja, nova okna, izolacija, nova svetila in varčne pipe. Drugi sklop je univerzalna dostopnost, ki vključuje taktilne oznake, dvigalo – prej smo morali dijake na vozičkih nositi po stopnicah – in slušne zanke. Mi vemo, kako pomembno je to, saj je tudi moj pomočnik skoraj že slep," je povedala ravnateljica Saša Silovšek. Prenova je prinesla tudi številne izboljšave za pouk. "Povečali smo avtoservisno delavnico, učilnice so dobile nove zaslone, obnovljene so internetne povezave po celotni stavbi, v telovadnici pa je zmogljiv prezračevalni sistem," je naštela ravnateljica.
Ob prenovi so ohranili tudi historični del fasade ob vstopu v mesto. "Z Ljubljanske ceste je fasada res takšna, kot je bila takrat, leta 1900, ko je bila stavba zgrajena, oziroma leta 1954, ko je bila prenovljena. Tako so svetovali na Zavodu za varstvo kulturne dediščine. Mnenje sicer ni bilo obvezujoče, vendar se nam je zdelo smiselno, saj je ta stara dama, kot ji pravimo, ob vstopu v mesto Celje in mu daje poseben pridih," je pojasnila Silovškova.
"Vlaganje v sodobno, poklicno in strokovno izobraževanje je tudi vlaganje v konkurenčnost gospodarstva"
Delovala na kar dvanajstih lokacijah
Zgodovina šole sega več kot 140 let v preteklost, vendar je v prvih letih delovala na kar dvanajstih različnih lokacijah. "Stara dama", v kateri je šola od leta 1954, je bila sprva vojaško skladišče avstro-ogrske armade. "Okrog leta 1952 je stavbo dobila v upravljanje takratna Šola za vajeništvo in poklice. Seveda jo je bilo treba prenoviti, ker ni bila namenjena izobraževanju. Prva velika dograditev se je zgodila v 80. letih, v 90. letih so dozidali dodaten trakt avtoservisnih delavnic, leta 2020 pa smo dobili še modni atelje," je opisala ravnateljica.
Obnova je potekala ves čas ob pouku, kar je zahtevalo številne prilagoditve. "Če imamo v rednem šolskem letu nekako 4000 manevrov in sprememb, smo jih imeli v preteklem letu 14.000, kar pomeni 73 sprememb učilnice, učitelja in podobno na dan. Imeli smo tudi dve zunanji mobilni učilnici," je povedala Silovškova. Kljub temu so šolsko leto uspešno zaključili. "Zahvala za to gre v glavni meri kolektivu, učiteljem naše šole in vsem drugim delavcem. Predvsem pa gre zahvala mojima pomočnikoma, Darji Rebevšek in Valentinu Punčuhu, ki sta koordinirala spreminjanje urnikov in organizacijo pouka," je izpostavila ravnateljica.
Direktor Šolskega centra Celje Mojmir Klovar se je ob tem zahvalil tudi hišniku in čistilkam. "Posebna zahvala gre hišniku Maksu Bukovinskemu ter čistilkam Anici Maček, Marjanci Dobnik, Slavici Dobrivič, Polonici Filipančič in Jožici Štante. Čistilke so morale skoraj vsak dan narediti generalko na šoli, dobesedno, saj je bilo treba spraviti prah iz prostorov in jih pripraviti na naslednji šolski dan. Hišnik pa je bil vedno povsod prisoten pri vseh premikih in drugih drobnarijah, ki jih nekateri nismo niti videli," je poudaril Klovar.
Več kot samo naložba v stavbo
Energetska sanacija in prenova sta skupaj trajali približno leto in pol oziroma dve maturi, kar je bilo za vse zaposlene in dijake še posebej zahtevno. Projekt je stal dobrih pet milijonov evrov. "Iz Mehanizma za okrevanje in odpornost smo dobili 2,3 milijona evrov, iz državnega proračuna za investicije in investicijsko vzdrževanje v srednjem šolstvu pa še 2,2 milijona evrov," je pojasnil Klovar. Celjski župan Matija Kovač je ob odprtju prenovljene šole izpostavil širši pomen vlaganj v izobraževalno infrastrukturo: "Pristojno ministrstvo trenutno v naše okolje samo na področju srednjega šolstva vlaga več kot 20 milijonov evrov. Če k temu prištejemo še investicije, ki jih vodi občina na področju osnovnega šolstva in vrtcev, ter investicijo, ki jo pripravlja Univerza v Mariboru, bomo v obdobju štirih let v Celju dobili več kot 35 milijonov evrov investicij v znanje in izobraževanje."
"Vlaganje v sodobno, poklicno in strokovno izobraževanje je tudi vlaganje v konkurenčnost gospodarstva, zaposljivost mladih ter razvoj lokalnega okolja. Prenovljeni prostori so prostor, kjer se bodo mladi pripravljali na poklice, ki jih potrebujejo podjetja, javne službe in širša družba," je dejal predstavnik ministrstva Aleksandar Sladojević. "Prenova naše stare dame ni samo naložba v stavbo. Kajti stavba še ni šola. Šola postane takrat, ko vanjo vstopijo dijaki in učitelji, ko nastane vrvež, ko stavba oživi," je sklenila ravnateljica.
