Spomladi 2017 so se v Celju gradbinci lotili menjave tlakov na Muzejskem trgu pred Staro grofijo. Jasno, da so pričakovali ostanke kakšnih rimskih vil, ki jih je bilo v Celju veliko, niso pa si predstavljali, da bodo našli tako dobro ohranjene freske, ki jih po bogati motiviki in dragih barvah primerjajo celo s pompejskimi. Arheolog in kustos Pokrajinskega muzeja Celje dr. Jure Krajšek z ekipo jih je našel dobesedno na svojem dvorišču, saj v Stari grofiji domuje Pokrajinski muzej Celje. "Te freske so izjemno dobro ohranjene. Našli smo kvalitetne stenske poslikave, nekaj jih je še na zidovih, nekaj ostankov fresk smo našli v zasutju sobe, delno je šlo tudi za strop, a verjetno bi se dale rekonstruirati," je poleti 2017 navdušeno razlagal Krajšek.
Prikaz, v kakšnih čudovitih hišah so živeli v antičnem Celju
Iz fragmentov stropa so v restavratorskem centru do zdaj uspeli sestaviti približno 15 kvadratnih metrov obokanega stropa, ki je nekoč - v 1. stoletju, ko je bil zgrajen - meril skoraj 35 kvadratnih metrov. "Velik delež je torej ohranjen. Žal en del, to je ta osrednji del, v celoti manjka zaradi srednjeveških posegov, ker so na tem mestu zgradili ogromen vodnjak, ki je odnesel tudi zidove. Glede na intenzivno gradbeno dejavnost je ohranjena precej velika površina," je ob ogledu prostorov v spremstvu ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko ter celjskega župana Matije Kovača dejal Krajšek. Ministrica si je delovišče ogledala, potem ko je podpisala skoraj milijon evrov vredno pogodbo za dokončanje 1,2 milijona evrov vredno obnovo Stare grofije, pod katero so bile najdene freske. Slednje bodo sedaj lično povezali z lapidarijem, kjer so še drugi večji ostanki Rimljanov v Celju.
Strop brez primerjave
Medtem ko bodo ostanki stenskih fresk (več kot 70 tisoč fragmentov fresk je še v njihovem skladišču) ostali in situ, torej na samem mestu najdbe, bodo obokan strop, ko ga bodo enkrat dobili iz državnega restavratorskega centra, postavili v sosednji sobi. "V sobi, kjer smo strop našli, bomo pokazali le geometrijsko pozicijo, kje je strop bil, zadnja soba, ki je bila nekoč del lapidarija, bo namenjena samo za strop. Fragmenti bodo na tleh, na obokan strop pa bomo projicirali idealno rekonstrukcijo. V Evropi so morda ohranjeni trije podobni stropi. Da je obenem strop še obokan in s takšno poslikavo, pa je skoraj brez primerjave. Podoben je v Rimu, kjer so zdaj cesarske palače, malo drugačne sicer, pa v Pompejih je morda kakšna stvar podobna, ampak tako obokanega in tako dobro ohranjenega pa iz takih izkopavanj ni najti drugje," je izpostavil Krajšek.
Primerjave s Pompeji se tako ponujajo že od začetka. "Likovna kvaliteta je malo nad povprečjem Pompejev, kar sicer ne pove veliko. Ali pa tudi. Se pravi, da si je lahko nekdo v provinci v drugi polovici 1. stoletja privoščil enake mojstre, kot so si jih lahko privoščili v Pompejih? Nenazadnje imata tudi Casa del Menandro ali Vila v Oplontisu, ki sta bili financirani iz cesarske blagajne, enako kvaliteto poslikav in tudi zelo podoben program poslikave," je poudaril celjski arheolog. In ne samo to. "Človek, ki je to si naročil v svoji vili, je bil očitno povezan z literaturo, ki je bila takrat aktualna, denimo Ovidove Metamorfoze, torej z vrhunsko literaturo tistega časa. Se pravi, da je bil načitan človek, izobražen - in tudi razmeroma premožen."
Osrednji motivi fresk so bili povezani z mitologijo. Nekaj prizorov, naslikanih na stropu, so uspeli identificirati. "Originalno je bilo na stropu pet prizorov centralno in v vsaki osi po dva. Tri smo uspeli identificirati. Ena je zgodba o Erosu in Psihe, torej o ljubezni, ki vedno zmaga, druga je o princesi Antiope, tretja je nastanek piščali sirinks. Centralni motiv je malo problematičen, ker odstopa od klasičnih upodobitev. Očitno ne gre za neko božanstvo. Mislim, da bi lahko šlo za zgodbo o začetku olimpijskih iger, ampak to je mogoče še ena obširna tematika, ki se bo še kasneje dogajala, ko bodo večji specialisti za klasične upodobitve uspeli kaj povedati." Peti motiv je zaradi gradnje vodnjaka popolnoma izgubljen. "Mogoče bomo kdaj v kakšnem fragmentu dobili kaj, ampak domnevam, da tega nikoli ne bomo uspeli identificirati." Kot je še opisal Krajšek, najbolj pomembne poslikave niti niso bile na stropu. "Tri najpomembnejše poslikave v tem prostoru so še vedno skrite."
Svojevrsten patent fresk dokazan prav v Celju
Celjske freske so edinstvene tudi zaradi barv. Obenem so prvič v Celju dokazali uporabo posebne tehnike enkavstike, kar pomeni, da so voske mešali med barve, da so te obstale bolj žive. "Mi jim sicer pravimo freske, ampak to ni tehnika fresco, ki se dela na sveži omet. Tiste barve ne morejo biti tako žive, ker jih apnen omet potegne vase. Torej je tukaj drugačna poslikava, ki se je na svetovnem nivoju prvič dokazala v tem zgodnjem obdobju prav tu v Celju. Na teh freskah," je opisal Krajšek. "Te freske so resnično izjemna najdba za slovensko kulturo dediščino - pa tudi za širši prostor," je dodala ministrica. "Ni povsem vsakdanje, da najdemo še kake take res arheološke ostanke najvišje vrednosti, sploh tako zelo ohranjene. To je res neprecenljivo v vseh pogledih, tako nacionalnem kot evropskem - kot tudi seveda z vidika raziskovanja, hkrati pa se še enkrat potrjuje, da je bilo antično Celje s svojimi prebivalci tukaj zelo ugledno in razvito mesto, ki se je lahko kosalo z drugimi mesti v antičnem Rimu. Tu si bomo lahko v neposredni bližini najdbe ogledali, v kakšnih čudovitih hišah so živeli nekoč v antičnem Celju," je izpostavila.
Kdaj si bomo lahko to dejansko res ogledali, je še odprto. "S prvo fazo prenove, ki smo jo financirali z občinskimi sredstvi, smo poskrbeli za ustrezne klimatske pogoje in izgradnjo dvigala. Zdaj v zadnji fazi prihaja še dokončna obnova fasadnega ovoja, osvetlitev arkadnih hodnikov in predstavitev, da bodo freske čim prej dostopne za vse obiskovalce našega mesta ter seveda za občane. Povsem novo Mesto pod mestom se odpira, bi lahko rekli, ali pa novi celjski Pompeji, če se lahko tako izrazim," je poudaril celjski župan. Drugo celjsko Mestno pod mestom naj bi, je dodal direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman, po optimističnem scenariju bilo odprto čez leto dni. Gradbena dela naj bi bila sicer zaključena v devetih mesecih, težje pa je reči, kdaj bo dokončno sestavljen in vrnjen strop ter v kakšni obliki natančno bo prezentiran. "Natančno napovedovati otvoritve si ne bi želel. Vemo, da se pri ravnanju z dediščino lahko kaj tudi spremeni. Želimo delovati po najvišjih standardih v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in restavratorskim centrom, kjer ves čas bdijo nad prezentacijo," je dodal župan.
