Sanitarna toplotna črpalka: Kako do cenejše tople vode, ne da se odpovemo udobju

Poraba vode je v gospodinjstvih z več člani lahko velik finančni zalogaj, zato marsikdo razmišlja, kako prihraniti pri stroških, vendar ne na račun udobja. Osnovni cilj je, da si zagotovimo dovolj tople vode takrat, ko jo potrebujemo, po najnižji možni ceni.

Ena od varčnih možnosti je priprava tople vode s sanitarno toplotno črpalko, torej tako, ki ne ogreva stanovanja v celoti, temveč samo vodo, ki jo potrebujemo za umivanje in pranje. Deluje sicer podobno kot toplotne črpalke za ogrevanje objektov, torej tako, da jemlje toploto iz okoliškega zraka in jo prenaša na vodo. Zrak iz prostora, kjer stoji črpalka, ali od zunaj v napravo vsesava ventilator. "Čeprav se nam zrak zdi hladen, je v njem dovolj energije, da segreje posebno hladilno sredstvo, ki kroži v napravi. To hladilno sredstvo ima zelo nizko vrelišče, zato se že pri nizkih temperaturah zraka uplini. Kompresor ta plin močno stisne. Ob stiskanju se plinu močno poveča pritisk in posledično naraste njegova temperatura, tudi na 60 ali 70 °C. To je edini del procesa, ki troši elektriko. Vroč plin potuje skozi toplotni izmenjevalnik, ki obdaja rezervoar z vodo. Toplota s plina preide na vodo in jo segreje. Plin se pri tem ohladi, utekočini in krog se ponovi," natančno razloži dr. Ivan Kenda, neodvisni svetovalec mreže Ensvet.

Investicija se povrne v štirih do šestih letih

Sanitarna toplotna črpalka za delovanje torej potrebuje elektriko, vendar je pri tem izjemno varčna, saj porabi do 75 odstotkov manj elektrike kot klasični bojler. "Za vsak vložen evro elektrike dobite za približno tri do štiri evre toplote, saj večino energije, to je 75 odstotkov, brezplačno prispeva zrak v okolici," še pojasnjuje Ivan Kenda. Povedano drugače: medtem ko bojler za 1 kW elektrike odda 1 kW toplote, toplotna črpalka iz 1 kW elektrike ustvari do 4 kW toplote. Investicija se tako po Kendovih izračunih povrne v štirih do šestih letih samo z razliko pri položnici za elektriko. In še nekaj prednosti ima sanitarna toplotna črpalka pred bojlerjem: "Hitreje segreje večje količine vode, na primer 200 do 300 litrov. Poleti lahko kotel popolnoma izklopite, s tem pa podaljšate življenjsko dobo naprave in preprečite pregrevanje hiše." Prednosti pa ima tudi pred drugimi načini ogrevanja sanitarne vode, saj zanjo denimo ne potrebujete zaloge drv ali olja, deluje pa tudi ponoči in v oblačnem vremenu, ko na primer sončni kolektorji ne proizvajajo energije. "Ker izkorišča toploto zraka, je to eden najbolj 'zelenih' načinov priprave vode," je prepričan sogovornik.

Kam jo je najbolje postaviti

Toplotno črpalko za sanitarno vodo običajno namestimo v prostore, kjer lahko najbolje izkoristimo njene (brezplačne) "stranske učinke", torej hlajenje in razvlaževanje zraka, našteva Ivan Kenda:

- zelo primerno mesto je klet ali shramba. Črpalka med delovanjem prostor ohladi za 3 do 5 °C in iz zraka pobere vlago, kar je idealno za shranjevanje ozimnice, pijače ali preprečevanje plesni v vlažnih kletnih prostorih;

- pralnica ali sušilnica: ker naprava močno razvlažuje zrak, se perilo v takšnem prostoru posuši bistveno hitreje, hkrati pa črpalka izkorišča toploto, ki jo oddajata pralni in sušilni stroj;

- v kurilnici, kjer stoji na primer glavna kurilna naprava na olje ali drva, črpalka izkorišča odpadno toploto, ki jo oddaja kotel ali neizolirane cevi, in jo pretvori v toplo vodo;

- garaža je primerna izbira, če je povezana s hišo in v njej pozimi temperatura ne pade pod ledišče.

Vendar sogovornik opozarja na nekatere pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za optimalno delovanje sanitarne toplotne črpalke: "Prostor mora imeti vsaj 20–30 m³ prostornine, to je približno 10–12 m² površine, da naprava ne bi preveč ohladila zraka v majhnem prostoru, ker bi to zmanjšalo njeno učinkovitost. Če je prostor manjši, zrak vanj dovedemo po ceveh."

Ne le v novogradnjah, toplotna črpalka za sanitarno vodo se po prepričanju Ivana Kende zelo dobro obnese tudi v starejših hišah in v nekaterih primerih tudi na vikendu. "V starejših objektih je to pogosto najboljša naložba z najhitrejšim povratkom denarja oziroma največjimi prihranki. Ko izklopite potratni kotel, namreč prihranite ogromno goriva in podaljšate življenjsko dobo naprave. Starejše hiše imajo poleg tega pogosto vlažne kleti. Toplotna črpalka bo med delovanjem prostor izsušila, s tem pa bo preprečila nastanek plesni in vonja po zatohlem," razlaga sogovornik.

Kaj pa na vikendu?

V počitniški hiši ali na vikendu je smiselnost investicije odvisna od tega, kako pogosto vikend uporabljamo. Investicija se po Kendovem mnenju izplača, ko v njem preživimo več kot 60 dni letno. "Če ste tam le nekaj koncev tedna na leto, je klasičen električni bojler cenejša izbira, saj je začetna investicija v toplotno črpalko previsoka glede na majhno porabo," je prepričan strokovnjak. V objektih, zgrajenih na vlažnem območju, lahko toplotna črpalka z nastavitvijo na časovnik pomaga vzdrževati suh zrak v kleti ali shrambi, tudi ko nas ni tam, pojasnjuje in dodaja opozorilo: "Če pozimi objekta ne ogrevate in temperatura pade pod ledišče, morate iz naprave izpustiti vodo, da ne zamrzne in poškoduje rezervoarja."

Omenili smo, da več oseb v gospodinjstvu pomeni večjo porabo vode in s tem daljši čas delovanja naprave, s katero jo segrevamo, posledično so torej stroški za pripravo tople vode višji. Kot eno največjih prednosti sanitarne toplotne črpalke Ivan Kenda zato izpostavlja, da lahko z njo pripravimo toplo vodo na zalogo. "Sanitarna toplotna črpalka je naprava s hranilnikom (bojlerjem), kar pomeni, da vodo segreje vnaprej in jo ohranja toplo v izoliranem rezervoarju velikosti 200, 270 ali 300 litrov. To zadošča za udobno tuširanje štirih do šestih ljudi zapored, ne da bi zmanjkalo tople vode. Večina naprav omogoča nastavitev delovanja takrat, ko je elektrika najcenejša, na primer ponoči v nižji tarifi. Tako naprava čez noč pripravi zalogo tople vode za cel naslednji dan po minimalni ceni. Če potrebujete več tople vode hitreje, pa lahko vklopite hitri način, pri katerem si toplotna črpalka pomaga z vgrajenim električnim grelnikom," razlaga sogovornik. Ker se voda hrani v rezervoarju, naprava enkrat tedensko samodejno segreje vodo na temperaturo nad 60 °C, da uniči morebitne bakterije in legionele. 

"Medtem ko pretočni grelniki vodo segrejejo sproti in s tem porabijo ogromno trenutne moči elektrike, toplotna črpalka dela počasi, varčno in pripravi zalogo, ki vas čaka čez cel dan," sklene Ivan Kenda.