Besedna zveza, da se alpinist zapleza, pomeni, da pride v položaj, ko ne more varno nadaljevati smeri niti sestopiti. Takrat je ključno ohraniti mirno kri in premišljeno ukrepati. Brezumna odločitev v paniki bi bila pogubna. Pomagajo le skrben premislek, analiza situacije, namestitev varovanja in ocena možnosti vrnitve. Plezanje je zgolj metafora, ki se nanaša na pretirano trošenje energije, snovi in prostora, kar bremeni planet. Kaj narediti takoj, v katero smer kreniti, katerim energentom nameniti vodilno vlogo?
Ne slepimo se
Poslušamo in ne slišimo. Bremeni nas pretirana raba energije in snovi, predvsem fosilnih energentov in rudnin. Planet se pregreva hitreje, kot so napovedovali, posledice pa čutimo že danes. Podnebne spremembe niso oddaljena grožnja, ampak realnost, ki s požari, poplavami in sušami trka na naša vrata. Ni vprašanje, ali nas bodo podnebne spremembe ogrozile, ampak kako hitro se bomo sposobni prilagoditi. Moramo ukrepati, a se obnašamo, kot da bo to storil nekdo drug namesto nas. Vemo, kaj je treba storiti, a ukrepamo premalo in prepočasi. Problem je prevelik, da bi ga rešil posameznik, a hkrati nastaja iz vsote dejanj vseh posameznikov. Zato odgovornost prelagamo na politiko ali "neko tehnologijo prihodnosti" v upanju, da bodo našli čarobno rešitev, medtem ko ohranjamo svoj način življenja. A resnica je, da "oni" ne obstajajo. Smo le mi. Odločava ti in jaz!
Do leta 2050 moramo razpoloviti rabo energije. To zavezo je dala Slovenija Evropski uniji. Za zmanjšanje rabe energije in povečanje energijske učinkovitosti bi nas lahko država usmerjala. Vlada bi lahko sprejela akcijski načrt zmanjševanja rabe energije, recimo za približno tri odstotke letno. Tako bi postopoma dosegli cilj.
Optimizacija rabe energije
Narediti moramo podobno kot alpinist, ki se zapleza. Pogledati, kje smo in kam želimo. Veliko je nasvetov, kako zmanjšati rabo energije, skoraj vsi so napačni. Namen stavbe ni, da bi omogočala varčevanje z energijo, temveč, da bi zagotovila kakovostno in zdravo bivanje ob majhnih stroških in majhni rabi energije. Torej, podrobno poglejte svojo stavbo, ocenite bivalne pogoje, kakovost notranjega zraka, stanje toplotnega ovoja, ki vključuje stene, streho, tla, okna, vrata, potem kritično poglejte kurilno napravo in energent. S podatki o stanju stavbe ocenite energijsko potratnost stavbe, na spletu poiščite brezplačen vprašalnik. Nato si izračunajte energijsko učinkovitost, za grobo oceno podelite letno rabo energije z ogrevano površino. Koliko dobite?
Tradicionalne stavbe zlahka presegajo energijski razred F210 kWh/m2a, nove stavbe pa morajo biti pod B1 - 25 kWh/m2a, to je približno desetkrat manj.
V obstoječih stavbah je težko doseči enako energijsko učinkovitost kot pri novogradnjah, zlasti težko je preprečiti toplotni most proti zemljini. Zato zakonodaja dopušča odpustek v višini 40 odstotkov, kar pomeni, da mora stara stavba po rekonstrukciji dosegati energijski razred B2, do 35 kWh/m2a. Vprašanje, kako znižati recimo z 210 na 35, je kompleksno, ni zgolj enega odgovora.
Preskok z 210 na 35
Preskok ni majhen. Pomeni zmanjšanje potreb po toploti za več kot 80 odstotkov. To lahko dosežete le s celovito prenovo, pri kateri medsebojno sodelujejo vsi elementi.
• Toplotni ovoj: Ključen je zadosten toplotni ovoj. Debelina toplotne izolacije fasade mora biti vsaj 20 cm (na primer stiropor ali mineralna volna). To je več, kot so graditelji vajeni, a nujno za zadostno učinkovitost. Proti podstrešju je treba vgraditi vsaj 30 cm izolacije, podobno tudi v strehi mansarde.
• Tla proti zemljini/kleti: Vsaj 15 cm izolacije (na primer XPS). Običajno ni težav z vgradnjo toplotne izolacije pod strop kleti, precej težje in dražje pa je izolirati tla proti zemljini.
• Okna: Priporočljiva je vgradnja lesenih oken toplotne prehodnosti pod 1,0 W/m²K, idealno pod 0,7–0,8 W/m²K.
• Toplotni mostovi: Pri tako nizkih vrednostih so detajli, torej stiki med oknom in zidom, nadstreški, balkoni, izjemno pomembni. Vsak toplotni most zmanjša učinek toplotne izolacije. Obvezno jih je treba prekiniti ali dodatno izolirati.
• Tesnost in prezračevanje: Stavba mora biti zrakotesna. To pomeni zatesnitev vseh fug, rež ob oknih, vratih, prebojih inštalacij. Po končani gradnji se priporoča test zrakotesnosti (Blower Door test), ki mora pokazati n50 < 0,6/h (ali vsaj pod 1,0/h). V zrakotesni hiši je nujno mehansko prezračevanje, za vračanje toplote odpadnega zraka pa učinkovita rekuperacija. Brez prezračevanja z rekuperacijo ni možno doseči želene energijske učinkovitosti stavbe, saj znašajo zgolj ventilacijske toplotne izgube brez vračanja toplote približno 34 kWh/m2a. Z uporabo rekuperacije z učinkom 90 odstotkov pa se ventilacijske izgube znižajo na 3,4 kWh/m2a, kar je desetkrat manj.
Tehnični stavbni sistemi
• Ogrevalni sistem: Energijsko učinkovita stavba (pod 35 kWh/m²a) ne potrebuje močnega kotla. Majhna toplotna črpalka ali peletni kotel zadošča. Če imate svoj gozd, lahko uporabljate majhen specialni kotel na drva s hranilnikom toplote. Kakorkoli, svetujemo obnovljive vire energije, v strnjenih naseljih je morda primeren toplovod. In če verjamete v dobronamernost dobaviteljev plina, lahko ostanete pri zemeljskem plinu in upate, da boste v doglednem času po isti cevi dobili sintetični metan ali biometan, okolju prijazna energenta.
• Izbira energenta: Poudarek naj bo na obnovljivih virih energije: elektrika iz samooskrbe v povezavi s toploto okolice, biomasa, toplota učinkovitih daljinskih ogrevanj, in, morda nekoč v prihodnosti, sintetični ali bio metan. Vsekakor svetujemo rabo obnovljivih virov energije, brez fosilne in jedrske.
• Ogrevala: tu je največji paradoks nizkoenergijske stavbe. Morda je radiatorsko ogrevanje primernejše kot talno ogrevanje z mokro vgradnjo. Nizkoenergijska stavba ima zaradi dobre toplotne izolacije temperaturo vseh ploskev blizu temperature zraka. Talno ogrevanje z veliko toplotno vztrajnostjo bi stežka sledilo nenadnim toplotnim virom, temperaturna nihanja bi bila prevelika. Zato je primernejše odzivno radiatorsko ogrevanje z radiatorskimi termostatskimi ventili ali pa suhomontažno talno ogrevanje.
• Hlajenje: Poleti je treba hladiti in razvlaževati, to pa je možno s klimatsko napravo ali klimakonvektorjem.
Poudarek na strokovnih in organizacijskih ukrepih
• Nič na pamet: Čeprav imamo samograditeljstvo v genih in marsikateri izvajalec trdi, da naredi brez projekta še bolje (bolje za koga?), je za dobro rekonstrukcijo ključen kakovosten projekt. Verjamemo, da marsikdaj ni dovolj denarja za celovito energetsko prenovo, zato naj projektant predvidi možnost fazne prenove in določi prednost ukrepov, glede na stanje stavbe. Kakorkoli, menjava oken in vgradnja prezračevalne naprave morata potekati hkrati.
• Finančni vidik: Celovita prenova (ali rekonstrukcija) je dražja od "klasične", ki je morda zgolj kozmetika. Vendar vodi do cilja: kakovostno bivanje, majhna raba energije, majhni stroški in raba obnovljivih virov energije.
• Spodbude: Eko sklad in podobni razpisi pogosto ponujajo nepovratne spodbude za ambiciozne prenove. Vendar, previdnost, včasih zahtevajo tudi izvedbo ukrepov, ki jih ne potrebujete. Zato pred prijavo natančno preučite pogoje in se po potrebi posvetujte s svetovalcem ENSVET.
• Prilagajanje porabe elektrike tarifam in zmanjšanje nepotrebne rabe: je eden od najcenejših ukrepov, račun za elektriko lahko zniža za do 20 odstotkov, brez naložbe. Še večji pa so prihranki, če parametre cene elektrike (VT/MT, borzna cena, časovni bloki, pametno upravljanje) kombinirate s sončno elektrarno, hranilnikom elektrike in pametnim omrežjem.
In še namig: preden se lotite energetske sanacije stavbe, preglejte trdnost oziroma stabilnost stavbe in ogroženost z radonom. Protipotresna sanacija in sanacija radona imata prednost pred energetsko sanacijo, najbolje pa je, da naredite vse troje hkrati.
