Vanessa Čokl
Kot je znano, je predsednica republike v začetku leta kandidata, ki je že imel podporo mandatno-volilne komisije državnega zbora prejšnjega sklica, umaknila po signalu strank koalicije, da ne bo dobil dovoljšnje podpore, in se vrnila k svojemu prejšnjemu predlogu, ki je nato prišel do srečnega konca. Opozorilo ene od opozicijskih strank, da se dogaja proceduralna nepravilnost, je bilo v DZ preslišano, pri predsednici republike kot predlagateljici pa so se, brez posebnih pojasnil, očitno postavili na stališče, da do glasovanja lahko svoje kadrovske predloge vlaga ali umika, čeprav v zakonu o ustavnem sodišču izrecno piše, da se iz postopka lahko umakne zgolj kandidat sam. Pravno nesporno bi torej bilo, da predsednica počaka na glasovanje, in šele če kandidat ali kandidatka v DZ ni izvoljen(a), predlaga novo ime. Toliko o kontekstu, ki ga v nepersonaliziranem sporočilu KPK ni.
Protikorupcijska komisija kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije sicer ni potrdila, je pa zaznala postopkovna tveganja, zato je na državni zbor naslovila priporočila za izboljšanje normativnega okvira. KPK priporoča, naj se ureditev postopka, ko šef države v izvolitev predlaga kandidate za različne funkcije, dopolni z določili o dopustnosti umika teh predlogov, da ne bi bilo več različnih interpretacij, kako je z dopustnostjo umikov predlogov za izvolitev, ko so torej že v proceduri.
KPK ocenjuje, da bi bilo smiselno izrecno določiti, do kdaj predlagatelj lahko umakne svoj predlog. Možna je tudi rešitev, da je umik mogoč kadarkoli, saj je to v diskreciji zakonodajalca. Ker pa trenutno to vprašanje ni urejeno, tako KPK, so mogoče različne interpretacije vsakokratnih poslancev. To pa lahko vodi do pravne negotovosti, saj se lahko enaki primeri obravnavajo različno, kar je v nasprotju z ustavnim načelom pravne države.
Če so postopki natančno določeni, ne more biti dvomov o pravilnosti postopanja državnega zbora, kar je pomembno tudi za krepitev zaupanja javnosti v institucije države, poudarjajo v KPK.
Komisija pričakuje, da jo DZ v treh mesecih obvesti o izvedenih ukrepih.
