Rozmari Petek
Slab teden dni pred uradnim rojstnim dnevom Radia Celje so se na celjski Špici v solo režiji zbrali nekdanji in del aktualnih sodelavcev radia, ki bo v petek praznoval 71 let. Solist prijetne akcije je bil nekdanji tonski tehnik Radia Celje Matjaž Marinček, ki je leta 2004, po trinajstih letih dela, sicer zaključil z delom v studio radia. Ne po svoji volji – tedanji lastniki so hoteli, da vsi tehniki delajo kot s.p-ji, na kar Matjaž ni pristal. "Že pred covidom-19 sem razmišljal, da se moramo nekdanji sodelavci malce dobiti. Sprva sem mislil povabiti le tiste, s katerimi smo se tudi po službi radi družili. No, ker se organizacije nisem takoj lotil, je prišla epidemija. Tudi po njej se še kar nisem lotil, da bi izpeljal idejo do konca. Letos maja sem šel z motorjem po Italiji in dal možgane čisto na off. In takrat mi je kliknilo – naredi to sedaj ali pa ne boš nikoli," se spominja Marinček.
Ko se je vrnil s potovanja, je zgolj iz glave, na hitro, naštel 55 oseb, s katerimi je v svojih 13 radijskih letih sodeloval. "Nekaj kontaktov sem še imel, od večine pa ne. Poprosil sem Simono Brglez in Aljošo Bončina, ki še delata na radiu, naj mi pomagata tako s kontakti kot z idejami, koga sem še pozabil dati na spisek. Prišli smo do precej obsežnejšega spiska – čez 140 ljudi se je nabralo v teh 13 letih. Nekateri so morda delali le pol leta ali leto dni, pa so prišli drugi. Sploh spikerji in tehniki. Nekateri so imeli le tedenske oddaje. Tako se kar nabere ljudi," opisuje. Pozabil ni niti na zaposlene v marketingu in novinarskem delu Novega tednika, saj so novinarji časopisa redno delali tudi za Radio Celje. "Povabljeni ste bili vsi, ki ste z mano sodelovali oziroma jaz z vami. To je edina rdeča nit – trinajst lepih let s sodelavci, s katerimi smo se imeli radi in smo bili kot velika družina," opiše avtor srečanja, ki ga je ganil odziv nekdanjih sodelavcev. "Vsi so se z veseljem odzvali na povabilo. Okoli 90 je potrdilo, da pride. Nekaj bi jih še prišlo, pa je datum 'padel' ravno na dan trgatev. Res mi veliko pomeni, da so prišli. Ker, že to, da sem jih povabil, pomeni, da mi nekaj pomenijo. Da so prišli, pa pomeni, da velja tudi obratno," je bil ganjen Matjaž Marinček.
Srečanje z ljudmi, s katerimi si nekoč delal vsak dan ali vsaj vsak teden, je ganilo tudi vse zbrane. Ob spominih so se utrnile tudi nove ideje – tako bodo nekdanji sodelavci, ki so sedaj zaposleni drugje ali pa so morda že upokojeni, oktobra organizirali sindikalni izlet. Ker, združil jih je res radio, pristne vezi pa so stkali ljudje.
