Po skoraj letu dni od takrat, ko so v jami življenje izgubili trije rudarji Premogovnika Velenje, javnosti še niso znane ugotovitve rudarske inšpekcije, ki mora po zakonu opraviti raziskavo okoliščin nesreče, odrediti ukrepe za zavarovanje dokazov in ukrepe varnostne narave ter na koncu izdelati pisno mnenje o vzrokih nesreče. Med letom smo inšpekcijo večkrat spraševali, ali so že prišli do zaključkov. Šele pred dnevi so nam odgovorili pritrdilno.
"Rudarska inšpekcija je zaključila raziskavo okoliščin rudarske nesreče in, kot to določa 127. člen Zakona o rudarstvu, na podlagi vseh zbranih dokazov in pridobljenih izvedeniških mnenj izdelala pisno mnenje o vzrokih rudarske nesreče ob vdoru materiala na odkop CD4/J v jami Preloge dne 20. 1. 2025 okoli 19:07. 27. oktobra 2025 je rudarska inšpekcija mnenje posredovala kriminalistom PU Celje," so pojasnili za Večer. Na konkretno vprašanje, kaj so ugotovili, so odgovorili, da dodatnih informacij ne morejo posredovati, ker je zadeva v predkazenskem postopku.
Splet nesrečnih okoliščin?
"Preiskava v omenjenem primeru še ni zaključena," so nam na nadaljnje poizvedovanje odgovorili s Policijske uprave Celje. Ali je dejansko šlo za splet nesrečnih okoliščin ali pa bi dogodek vendarle lahko predvideli, kot so nekateri rudarji namigovali po nesreči, še vedno javno ni jasno. Že pred nesrečo so se vrstili pomisleki, kakšne posledice je imelo varčevanje. Dejstvo je, da je Premogovnik Velenje leta "životaril", saj cena lignita, ki mu jo je "dovoljeval" takratni lastnik, holding HSE, ni pokrila niti proizvodne cene izkopa. "Zaradi nizke cene so bili primorani izkopati več v krajšem času," je takrat opozarjal nekdanji sindikalist Asmir Bečarević in opisal velenjski način "točenja stropa", ko prebijejo strop iz višjega rova, da se več premoga "stoči", kot pravijo v žargonu. Z eno potezo v krajšem času pridejo do več premoga. "Kakšno tonažo so naredili v določenem času, se lahko preveri," je takrat še opozoril. Drug, neimenovani vir je bil še bolj konkreten: "Režemo in gremo dalje. Varnostne plasti se ne puščajo."
"Režemo in gremo dalje. Varnostne plasti se ne puščajo"
"Takšen dogodek se nam ni zgodil že od 80. let prejšnjega stoletja, ko smo imeli zadnji večji udor materiala v jamo s podobnimi posledicami," je takrat pojasnjeval generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec. "Gre za anomalijo. Očitno smo zadeli v nek geološki sloj, ki ga nismo predvidevali. Rudarjenje je pač poklic, ki je včasih izredno zahteven, ki je brutalen, pri katerem ne moremo do potankosti napovedati, kaj se nam bo v jami naredilo. Čeprav je prva stvar varnost zaposlenih, nas včasih narava na takšen grob način opomni, da ni nepremagljiva. Da čeprav znamo iztrgati premog iz njenih neder, smo v tem uspešni, to počnemo relativno varno, nimamo večjih nesreč - se nesreče dogajajo. Zadnjih 23 let podobnih nesreč s smrtnimi žrtvami nismo imeli. Na varnost smo izredno pozorni. Vse zaposlene opozarjamo, da je varnost prva, da je človeško življenje pred vsakim milijonom ton in pred vsakim milijonom evrov." Očitke na račun varčevanja je ostro zavrnil: "Področja varnosti nismo nikoli prikrajšali niti za evro. Zaradi cen so bile zmanjšane investicije, predvsem na račun odpiranja novih odkopov. Nikdar in nikoli pa nismo niti evra dali na stran na račun varnosti. Varnost je bila prva. Ostaja prva. Ampak s tem se žal dogodki, ki so popolnoma nepredvidljivi, v rudarskem svetu ne dajo eliminirati."
Svojcem izplačali vsa sredstva
Do kakšnih ugotovitev je prišla rudarska inšpekcija, tudi v Premogovniku Velenje ne vedo, so nam zatrdili. Odkopa, v katerem je prišlo do nesreče, ne uporabljajo več. "Odkop je bil saniran in odkopan do konca, oprema pa je bila nato tudi demontirana, kot je to običajno pri zaključevanju odkopa," opisujejo v premogovniku, kjer premog trenutno kopljejo v jami Pesje. So pa, kot so obljubili, pomagali svojcem treh rudarjev.
"Skladno z individualnimi načrti pomoči, ki smo jih v Premogovniku Velenje pripravili za svojce, so bili izplačani vsi pogrebni stroški, v skladu s kolektivno pogodbo so bila izvedena vsa plačila solidarnostnih pomoči, novoletne finančne obdaritve otrok, kar bomo izvajali vsako leto do zaključka osnovne šole. Svojcem so že bila izplačana tudi vsa sredstva, zbrana v dobrodelnih zbiralnih akcijah, prav tako so jim zavarovalnice že izplačale odškodnine. Svojcem in hčerkama smo nudili tudi druge oblike pomoči," so opisali. Ob dogodku so sicer obljubili še štipendije za otroke. Ko bo sprejet zakon o postopnem zapiranju premogovnika, se bodo morali ravnati po slednjem. Ta pa pomoči svojcem ne predvideva.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
