Rozmari Petek
S sodelavko Anjo Kavčič že nekaj časa izvajata metodo IDA (Integrative Diving Activities). Ste tudi prej za fizioterapijo uporabljali bazen?
"Da, a dokler nisva začeli z Brankom Ravnakom delati v bazenu, sva delali po občutku prilagajanja na vodo (delava predvsem z otroki) in možnosti, ki jih voda ima, da se gibajo bolj svobodno. Nekateri ob svojih tehnikah sicer celo splavajo. Z Brankom sva delo razširili na potapljanje in apnejo. Je pa treba pred tem imeti vsaj osnovno potapljaško znanje."
Kaj več pa prinese potapljanje?
"Dokler sva delali sami, je šlo vedno za lebdenje v vodi, a z obrazom zunaj, glava je bila na suhem. Dodatek je gotovo to, da je celotno telo pod vodo, saj je le tako celotna gravitacija izničena. V breztežnostnem prostoru je tako celotno telo in tu se zmore otrok sprostiti v celoti (tudi odrasel). Voda je res breztežnosti prostor, ki ga nikjer drugje ne moremo doseči, in je to gotovo pozitivno v smislu, da v tem sproščenem položaju sploh začutijo svoje telo, da jih nič ne ovira, da jih nič ne pritiska na tla, saj se na kopnem ves čas borijo proti težnosti, da se sploh zmorejo premakniti. Medtem ko so v vodi svobodni in se lahko v smeri 3D obračajo, premikajo, gibajo. To je point, bistvo, da ni omejitve gibanja."
A se pri tem aktivirajo druge mišice?
"Vse je povezano z gravitacijo. Ne da uporabljajo druge mišice, uporabljajo vse, kar uporabljajo na kopnem. A ker jih gravitacija ne pritiska v horizontalo, se zmorejo aktivirati v vse smeri, tudi proti vertikali, kar jim na kopnem ne omogoča oziroma jim je pretežko, ker večinoma so to zelo šibke mišice. Saj neko silo napno, ampak ne zmorejo premagati sile gravitacije. Medtem ko je v vodi, kljub uporu vode, ki obstaja, še zmeraj podpora telesu, da se lahko začnejo gibati v smereh, ki jih na kopnem ne morejo doseči zaradi šibkosti mišic. Pod vodo lahko, ker jim voda pomaga. Iste mišice imajo kar naenkrat več moči za večje gibe, kot jih zmorejo na kopnem. Za več ponovitev, za večje obsege gibov, za raznolikost gibanja, ker na kopnem so v vzorcih, ki se ponavljajo, v vodi pa so veliko bolj variabilni gibi, ker ni pritiska. Oni so lažji, lažje se gibljejo."
"Voda je res breztežnosti prostor, ki ga nikjer drugje ne moremo doseči"
Kakšen napredek opažate pri metodi IDA?
"Kratkoročno, po vsaki terapiji v vodi, je gotovo sprememba takoj opazna. Telo je veliko bolj sproščeno, mišice, ki so zaradi okvar v neželenem tonusu, so sproščene, ni toliko toničnih reakcij, kot temu strokovno rečemo. Telo je razgibano, boljše poravnave se dobi v trupu, ker vmes, ko so na vozičku, so otroci zelo zakrčeni, zviti. Na vozičku se ne morejo niti poravnati, ker jih vleče dol, po terapiji pa se lahko praktično iztegnejo, ker ta napetost popusti in si tako lahko razgibajo tkiva (mišice in vezi), da postanejo mehkejša. Tonus, ki jih sicer vleče skupaj, se sprosti, lahko se raztegnejo."
Pa lahko enak učinek dosežemo tudi z vajami na suhem?
"To so sicer stvari, ki se jih lahko tudi na kopnem doseže, a težje in dlje časa je treba delati. V vodi je učinek veliko hitrejši in veliko bolj celosten, ker zajame celotno telo. Spet pa so to kratkotrajni učinki, ki trajajo od par ur do kakšnega dneva ali dva, potem pa se telo spet zakrči. Če se to ponavlja, se pa gotovo lahko dosežejo boljše gibljivosti, torej, če ne gre le za enkraten dogodek, ampak da se konstantno izvaja po nekem urniku. Ker na dolgi rok se pri teh ljudeh krajšajo mišice, če oziroma ker jih ne morejo povsem iztegniti. Krajšati se začnejo tudi vezi in človek ne more več iztegniti kolena do konca. Na kopnem se to dela z razteznimi vajami, ki so do neke mere učinkovite, ne pa zelo. Če se to do neke mere ponavlja v vodi, že sama voda vpliva, da tkiva postanejo mehkejša in jih je lažje raztezati. To so potem bolj dolgotrajni učinki. Dejansko lahko pridobimo na gibljivosti, če se to ponavlja, in ostajajo na daljši rok. Pri otrocih je to še toliko bolj pomembno, ker kosti avtomatsko rastejo, zato morajo tudi mišice, mehka tkiva slediti tej rasti. V tem rastnem obdobju je to sploh pomemben vidik, tako da voda je gotovo dodatek, ki pripomore ohranjati gibljivost skozi rastno obdobje."
Zakaj potem bazeni niso bolj izkoriščeni?
"Tudi sama opažam, da imamo veliko bazenov, a so zelo neizkoriščeni. Bazen je zadnja stvar, ki se je terapevt posluži, ker je to tudi za samega terapevta bolj naporno. In če že sam terapevt ni vodno bitje, se ne bo niti odločil iti s pacientom v vodo. V slovenskem prostoru, v zdraviliščih, gredo terapevti s pacienti zelo redko v vodo. Se dela v vodi, a večinoma tako, da je pacient v vodi, terapevt pa na kopnem in ne izkorišča vode. Ogromno je nekih telovadb v vodi, ko stojijo v vodi in delajo vaje za roke nad vodo. Škoda, da se ne izkoristi breztežnosti, ki jo nudi voda. Pa tudi upor, gibanje proti uporu v vodi lahko zelo okrepi mišice. Glede na to, koliko imamo zdravilišč in možnosti vključevanja v vodo, bi to lahko bolj okrepili."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
