Rastke, razpršeno naselje na severnem delu Ljubnega, je bilo po poplavi avgusta 2023 nerazpoznavno. Ceste ni bilo nikjer, struga Ljubnice je šla po svoje in pred sabo rušila vse mogoče. Zaradi nedostopnosti smo mnogi mediji šele mesece po poplavi videli, kakšne razsežnosti je imelo takratno avgustovsko deževje. Dolina je bila še skoraj dva meseca po poplavah videti, kot da "bi bog z ustvarjanjem Zemlje bil šele nekje na sredini poti, ko je šele ločil vode in kopno", kot je stanje takrat slikovito in zelo realno opisal prostovoljec Primož Planovšek, ki je s terenskim avtom ljudem poskušal pomagati pri dostavi najnujnejših stvari.
Do danes so Rastke deloma zakrile nekdanje rane. Cesto so ponovno asfaltirali, postavili vojaški most, začasno uredili struge, v dolino pa odpeljali na tone in tone proda in drugega materiala, ki ga je voda prinesla skoraj do preddverja Ljubnega. Nujna sanacijska dela je najprej opravljala občina s predplačili, nato je vodotoke interventno urejala še država. Lani so pripravljali dokumentacijo za celovito sanacijo, v ponedeljek pa končno podpisali sporazum o izvedbi, ocenjeni na 18 milijonov evrov. Zajema tako ureditev vodotokov kot ceste in vodovoda, zato bosta finančno sodelovali Direkcija RS za vode in Občina Ljubno - 10 milijonov bo iz sklada za obnovo primaknila direkcija, štiri milijone občina, ki je zavoljo priprave dokumentacije morala najeti že 2,2 milijona evrov kredita, da lahko kot občina vseeno funkcionira.
Kaj vse vključuje projekt
Župan Ljubnega ob Savinji Franjo Naraločnik si s podpisom sporazuma obeta poplačilo stroškov, ki so jih s projektom že imeli. Predvsem pa se veseli rešitev, ki jih sporazum prinaša. "Zagotovo gre za naš največji projekt, ki sega že v lanski mesec maj, ko smo dobili recenziran projekt. Od takrat so potekala pogajanja z direkcijo in ministrstvom za naravne vire in prostor, zato sem danes zelo vesel, da podpisujemo to pogodbo. S tem rešujemo ne samo Rastke, ampak vplivamo na varnost kraja Ljubno. Glede na to, da se Ljubnica v Savinjo izliva ravno nad industrijsko-poslovno cono Loke, rešujemo tudi to cono," poudarja župan.
"S tem rešujemo ne samo Rastke, ampak vplivamo na varnost kraja Ljubno"
"Gre za enega od odsekov, ki je bil v resnici v poplavi 2023 najbolj poškodovan, zato sta bili priprava dokumentacije in priprava na samo izvedbo projekta toliko bolj zahtevni," je leto dni čakanja na podpis upravičevala vršilka dolžnosti direktorice Direkcije RS za vode Lidija Kegljevič Zagorc. "Mi smo v času izrednih ukrepov opravili izredno velik odvoz nanošenega materiala, bilo ga je čez 200 tisoč kubičnih metrov, in vzpostavili pretočnost struge. Vendar so bili vsi ti do sedaj opravljeni ukrepi nekako narejeni na pol, s to sanacijo pa pridemo do dokončnih rešitev," je dodala. "Do sedaj je občina pripravljala dokumentacijo, sedaj se vloga obrne in smo mi vodilni investitor, ki bo izvajal investicijo. Po podpisu današnjega sporazuma začnemo postopek izbire izvajalca, sama dela naj bi začeli izvajati letos jeseni in zaključili leta 2028," je še opisala direktorica.
Projekt vključuje sanacijo brežin na skoraj pet kilometrov dolgem odseku Ljubnice ter hkrati tudi obnovo ceste in vodovoda v enaki dolžini, sedem mostov, deset večjih prepustov, osem večjih pregrad, je našteval vodja projektov in direktor družbe Provog Uroš Vogrinc. "Od osmih večjih pregrad smo tri naredili že v času interventnih ukrepov, skupaj z njimi bomo zadržali skoraj 10 tisoč kubičnih metrov vode, medtem ko je bila prej na strugi ena sama manjša pregrada," je opisal. Na določenih delih bodo strugo razširili. Rešitve so usklajevali z vsemi deležniki, tudi z ribiško družino, je še poudaril.
Brez novega doma le še tri družine
V občini Ljubno ob Savinji je kar 37 družin avgusta 2023 dobesedno ostalo brez hiš; bodisi jih je odnesla voda ali plaz bodisi so bile tako poškodovane, da v njih bivanje ni bilo več varno. Kot je opisal župan Franjo Naraločnik, so za skoraj vse uspeli najti druge rešitve ali pa so si nove lokacije poiskali sami. Le za tri družine trenutno še urejajo dokumentacijo, da bodo lahko začeli graditi na varnih lokacijah.
Osnutek DPN-ja za zgornji del Savinje
V teh dneh pa bodo javnost seznanili tudi z osnutkom rešitev, ki jih predvidevata dva državna prostorska načrta za Zgornjo Savinjsko dolino. Državni prostorski načrt za Spodnjo Savinjsko dolino je bil že predstavljen v začetku leta in je zavoljo gradnje suhih zadrževalnikov spravil na noge predvsem kmete. Pripravljavcem so med drugim očitali, da bi se reševanja hudourniške Savinje morali lotiti v njenem zgornjem toku. "To je tisti prvi dokument, s katerim želimo pokazati, kaj bo obsegal ta DPN. Gre za bolj konceptualne rešitve - to še niso podrobne ureditve. Z njimi seznanjamo tako javnost kot nosilce urejanja prostora, pridobivamo mnenja od nosilcev urejanja prostora, od javnosti pa odziv. Tu poskušamo javnost vključiti v najzgodnejših fazah, da ljudje vidijo rešitve, da dajo svoje pobude, svoje predloge," je poudarila Lidija Kegljevič Zagorc.
"Obljubil sem, da moramo v Zgornji Savinjski dolini narediti mnogo več, da bo lažje urejati po Spodnji Savinjski dolini," je dodal odhajajoči minister za naravne vire in prostor Jože Novak. "Predstavljamo pobudo za pričetek dela na DPN v Zgornji Savinjski dolini, na dveh vodotokih. Savinje ni mogoče urejati samo v spodnjem delu - pomembni ukrepi za zadrževanje tako proda kot vode so v zgornjem delu. Pobude bodo predstavljene, kasneje se bodo z novo vlado in novim ministrom usklajevali glede končnih rešitev. Poudarjam, predstavljene so samo morebitne potencialne rešitve, daleč od tega, da bi bilo karkoli odločeno. Znotraj takšnih diskusij po občinah bo prišlo do zožanja nabora in v naslednjih dveh letih do sprejema samega načrta. Z vsem, kar se lahko dela že sproti, se ne bo čakalo na DPN," je še dodal Novak.
Zaključil je, da bo celotna ureditev struge Savinje stala okoli 450 milijonov evrov. Po njegovi oceni so že opravili dve tretjini programa. "Res pa je za konec ostala najtežja tretjina do leta 2028." Vanjo sodi tudi sprejetje in izvedba DPN za Spodnjo Savinjsko dolino, ki zna z novo vlado izbrisati predvidene suhe zadrževalnike.
