Podnebne spremembe, vročinski valovi, onesnaženje in prekomerna pozidanost so izzivi, ki zmanjšujejo kakovost življenja v mestih. Tudi Mestna občina Celje (MOC) se sooča s temi izzivi. V zadnjih letih so vročinski valovi in močna neurja postali pogostejši in zato je vse bolj nujno, da se prilagodimo, poudarjajo. Ne le s tehničnimi rešitvami, ampak z razvojem zelene infrastrukture, ki povezuje naravo in urbano okolje. Evropski projekt UrbanGreenLeap, ki ga vodi MOC skupaj z mednarodnimi partnerji, se ukvarja s prilagajanjem mest na podnebne spremembe, predvsem z vidika vročinskih obremenitev in iskanja bolj zelenih rešitev v urbanem prostoru.
Kaj bo prinesel projekt?
V Osrednji knjižnici Celje je potekal predstavitveni dogodek evropskega projekta UrbanGreenLeap, v okviru katerega MOC skupaj z mednarodnimi partnerji razvija rešitve za prilagajanje mest na posledice podnebnih sprememb. Matej Guštin iz MOC je predstavil projekt, njegove cilje in aktivnosti, pri čemer je poseben poudarek namenil problematiki urbanih vročinskih točk, ki zaradi podnebnih sprememb postajajo vse večji izziv tudi za Celje. UrbanGreenLeap je evropski projekt programa Interreg Euro-MED, namenjen razvoju zelene infrastrukture v malih in srednje velikih mestih. Trajal bo 33 mesecev in bo Celju omogočil pripravo strategij, načrtov in pilotnih ukrepov, s katerimi se bo mesto učinkoviteje odzivalo na podnebne spremembe. Mestna občina Celje v projektu nastopa kot vodilni partner, z lastnim proračunom v višini 440 tisoč evrov. Skupna vrednost vseh partnerskih aktivnosti znaša 2,39 milijona evrov, kar pomeni pomembno evropsko naložbo v trajnostno prihodnost mesta. Deset partnerjev iz šestih evropskih držav bo skupaj razvijalo nove metode urbanega ozelenjevanja, pripravili bodo šest urbanih naravnih načrtov in izvedli pilotne ukrepe, s katerimi bodo mesta postala bolj zelena, odporna in prijazna do ljudi.
Direktor javnega podjetja Zelenice Jože Krulec je govoril o vlogi dreves pri ustvarjanju zdravih in podnebno odpornih mest ter predstavil številne koristi urbanega drevja za kakovost življenja v mestu. Izpostavil je pomen dreves pri ustvarjanju hladnih otokov, zmanjševanju poletne vročine, blaženju hrupa, filtraciji zraka, shranjevanju ogljika, regulaciji padavin ter proizvodnji kisika. Predstavil je uporabo metode za vrednotenje dreves in Kataster dreves Mestne občine Celje, ki vključuje popis dreves na podlagi 41 različnih parametrov ter omogoča sistematično načrtovanje sajenja v skladu z evropskimi smernicami. Ob tem je poudaril, da drevesa predstavljajo dolgoročno naložbo v varno, zdravo in trajnostno prihodnost mesta. Tina Petek iz MOC je predstavila tudi problematiko mestnih toplotnih otokov ter načrtovane aktivnosti projekta na področju priprave načrta urbane narave in uvajanja na naravi temelječih rešitev. Udeleženci so spoznali tudi primere dobrih praks iz drugih evropskih mest, ki uspešno zmanjšujejo vplive vročinskih valov in izboljšujejo kakovost urbanega okolja.
Vpogledi v izkušnje občanov
Na participativni delavnici so udeleženci identificirali najbolj izrazite vroče točke v mestu ter območja, ki že danes delujejo kot naravni hladni otoki. Razprava je ponudila številne dragocene vpoglede v izkušnje občanov in njihovo dojemanje prostora, hkrati pa je potrdila pomen vključevanja lokalne skupnosti v načrtovanje ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe.
V okviru projekta UrbanGreenLeap načrtujejo še nekaj dogodkov. V okviru dveh poletnih dogodkov Hotwalk (Vroči sprehod), ki sta načrtovana 9. julija in 13. avgusta, bodo udeleženci skupaj s strokovnjaki raziskovali vročinske točke v mestu, jesenski Greenathon (15. oktober) pa bo namenjen skupnemu oblikovanju konkretnih rešitev za bolj zeleno, prijetno in podnebno odporno Celje.
