Obrezovanje, nekoč predvsem verski ali kulturni obred, postaja tudi v Sloveniji vse pogostejša praksa med odraslimi moškimi – in to iz razlogov, ki nimajo nič opraviti z vero. Medtem ko je javnost pred leti o tej temi burno razpravljala, danes postaja to poseg, ki se ga številni odločajo opraviti iz estetskih, higienskih ali zdravstvenih razlogov, piše revija Jana.
Leta 2012 je urad varuhinje človekovih pravic opozoril na problematiko obrezovanja dečkov brez medicinskih razlogov, saj naj bi šlo za poseg v otrokovo telesno nedotakljivost. Kljub temu se praksa ni povsem ustavila. Kot pojasnjuje dr. Robert Kordič, urolog in vodja Oddelka za otroško kirurgijo na UKC Ljubljana, povpraševanje po obrezovanju ostaja, čeprav ga v javnem zdravstvu ne izvajajo, razen kadar je za to medicinska indikacija.
"Versko obrezovanje je pri nas omejeno, a ljudje ga še vedno opravljajo – pogosto zunaj uradnih ustanov. Včasih se odločijo za zasebne klinike, včasih pa otroke peljejo v tujino, najpogosteje v Bosno, kjer je odnos do posega bolj sproščen," pravi dr. Kordič.
Najbolj zaskrbljujoče pa so prakse, ko obrezovanja izvajajo neustrezno usposobljene osebe. "Še vedno se dogaja, da posege izvajajo verski voditelji ali posamezniki brez medicinskega znanja – v domačih prostorih, z neustreznimi instrumenti. Posledice so lahko resne," opozarja zdravnik. V UKC Ljubljana vsako leto obravnavajo do dvajset otrok z zapleti, ki so posledica nestrokovno opravljenih posegov.
V zadnjih letih se trend spreminja: poleg verskih razlogov se za obrezovanje vse pogosteje odločajo tudi odrasli moški, ki poseg vidijo kot izboljšanje osebne higiene, preventive ali celo kot estetsko izbiro. Čeprav ostaja tema občutljiva, strokovnjaki poudarjajo, da se je pri odločitvi treba posvetovati z zdravnikom – in poseg zaupati le strokovno usposobljenim rokam.
Cel članek preberite v reviji Jana, ki vas čaka tudi v Trafiki24.
