September pogosto prinaša finančne pretrese. Od padca britanskega funta leta 1992 do zloma banke Lehman Brothers, ki je svetovno gospodarstvo pahnil v globoko recesijo. Tudi letos se kopičijo razlogi za skrb. Naraščajoče cene nafte dražijo goriva in povečujejo življenjske stroške, obvezniški trgi po vsem svetu beležijo padce, vodilni v industriji umetne inteligence pa opozarjajo na potrebo po upočasnitvi razvoja. Vse to ustvarja popoln vihar za novo krizo, v svoji analizi opozarja britanski The Guardian.
Vojna med ZDA, Izraelom in Iranom za zdaj še ni popolnoma zaprla Hormuške ožine, a trgi ostajajo živčni. Cene surove nafte presegajo 100 dolarjev za sodček, kar vzbuja strah pred trdovratno inflacijo in višjimi obrestnimi merami centralnih bank. Donald Trump redno miri javnost in trdi, da bo nafta kmalu spet nemoteno tekla, vendar vlagatelji vse manj verjamejo njegovim obljubam o skorajšnjem dogovoru z Iranom. Kljub temu, da cene surove nafte ne letijo v nebo s polno hitrostjo, bencin in dizel ostajata draga zaradi pomanjkanja rafinerijskih zmogljivosti.
Balon umetne inteligence in politični pritiski
Tehnološke delnice, zlasti tiste, povezane z umetno inteligenco, že mesece podpirajo rast na borzah. Vlagatelji so dolgo verjeli, da njihova rast nima zgornje meje. Nedavna opozorila šefov tehnoloških podjetij so zato močno zamajala Wall Street in prišla v izjemno neugodnem času. Trump ostro zavrača strožjo regulacijo te industrije. Bližajo se namreč ameriške vmesne volitve, zato želi predsednik za vsako ceno preprečiti pok balona, ki ga poganja umetna inteligenca. Finančni trgi trenutno delujejo najbolj krhki po septembru 2008.
Zgodovina se nikoli ne ponovi povsem enako. Zlom pred osemnajstimi leti so povzročile banke, ki so preveč tvegale pri financiranju ameriških nepremičnin. Danes so banke precej manj izpostavljene. Čeprav nekatere naložbe v tehnološka podjetja morda temeljijo na nerealnih pričakovanjih glede prihodnjih dobičkov, strokovnjaki priznavajo, da bo umetna inteligenca dolgoročno pozitivno vplivala na gospodarstvo. Tega za nepremičninski balon preteklosti ne moremo trditi.
Kaj nas uči preteklost?
Kljub razlikam se lahko iz preteklih dogodkov veliko naučimo. Glavna lekcija pravi, da ob prehodu finančne krize v gospodarsko recesijo stara pravila prenehajo veljati. Centralne banke takrat ustavijo višanje obrestnih mer, finančna ministrstva pa pozabijo na zmanjševanje proračunskih primanjkljajev. Nedavni odkupi obveznic s strani ameriške vlade, ki so znižali pritisk na hipotekarna in potrošniška posojila, jasno kažejo živčnost trenutne ameriške administracije in napovedujejo agresivnejše ukrepanje ob morebitnem popolnem zlomu.
Prav tako pomembno ostaja vprašanje, kdo nadzoruje dogajanje in ukrepe po morebitnem zlomu. Sindikati in politična levica v Veliki Britaniji denimo že zahtevajo odločnejše posredovanje države in celovito strategijo za deindustrializacijo. Ljudje hitro pozabijo na pretekle krize in postanejo samozadovoljni, hkrati pa spregledajo napetosti na finančnih trgih. Zato analitiki svetujejo, naj se vlade in vlagatelji resno pripravijo na možnost novega septembrskega zloma, četudi se trenutni vihar morda še pravočasno poleže.
