Dobavne verige pod pritiskom znižujejo svetovno gospodarsko rast

Medtem ko se Bližnji vzhod pomika proti krhkemu zatišju sovražnosti, se posledice konflikta še naprej prenašajo v svetovno gospodarstvo. Motnje v dobavnih verigah, višji stroški energije, inflacijski pritiski in povečana negotovost vplivajo na gospodarske obete številnih držav. V takšnem okolju je Coface znižal ocene tveganja za osem držav ter izvedel 45 sprememb sektorskih ocen, pri čemer je bilo 41 znižanj in le štiri zvišanja, sporočajo iz te francoske analitske družbe. 

Zatišje geopolitičnih napetosti ne pomeni nujno vrnitve v normalnost

Po več kot petnajstih tednih konflikta nakazuje podpis memoranduma o soglasju med ZDA in Iranom možnost postopne umiritve razmer na Bližnjem vzhodu. Kljub temu ostaja regionalno okolje krhko, doseženo zatišje pa ne more prikriti dejstva, da sta trajanje in intenzivnost konflikta močno presegla prvotna pričakovanja ter globoko pretresla eno najpomembnejših območij svetovnega gospodarstva. Hormuška ožina pa ostaja eno ključnih strateških ozkih grl za oskrbo svetovnih trgov z naftnimi derivati in plinom. Le redkim državam, zlasti v jugovzhodni Aziji in ob vzhodnoafriški obali, se je uspelo izogniti posledicam motenj v dobavnih verigah. Vrnitev v običajne razmere, če bo sploh mogoča, bo zato zahtevala čas.

Ob tem je po ocenah Coface svetovno gospodarstvo doslej razmeroma uspešno absorbiralo posledice konflikta, predvsem zaradi zalog in strateških rezerv, prilagoditve dobavnih verig in povpraševanja. Začasne zaustavitve proizvodnje v posameznih sektorjih, ponovni porast inflacijskih pritiskov ter zaostrovanje finančnih pogojev nakazujejo, da ta blažilni učinek postopoma slabi in da se gospodarski stroški konflikta vse bolj prenašajo v realno gospodarstvo. V takšnih razmerah je Coface znižal napovedi svetovne gospodarske rasti. Za leto 2026 pričakuje 2,3-odstotno rast svetovnega gospodarstva, za leto 2027 pa 2,5-odstotno rast. Skupno gre za znižanje napovedi za 0,6 % v primerjavi s prejšnjimi ocenami.

Zaprtje Hormuške ožine je močno vplivalo na svetovni pomorski promet in ponovno razgalilo ranljivost globalnih dobavnih verig. Maja je skozi to strateško pomorsko ozko grlo plulo le 145 plovil, medtem ko jih je v enakem obdobju leto prej več kot 3300. Ta negotovost spodbuja podjetja k povečevanju varnostnih zalog, s čimer skušajo zmanjšati tveganje prihodnjih motenj. Takšni ukrepi sicer povečujejo odpornost poslovanja, hkrati pa povečujejo stroške poslovanja. Zaradi zaostrenih poslovnih razmer Coface pričakuje nadaljnjo rast števila insolventnosti podjetij, ki naj bi letos na globalni ravni dosegla 6 odstotkov. Še izrazitejše povečanje števila insolventnosti pričakujejo v nekaterih večjih gospodarstvih, zlasti v ZDA, Franciji in na Japonskem.

Različni vplivi na regije

Na Bližnjem vzhodu najbolj prizadete države Perzijskega zaliva, saj je njihova odvisnost od prometa skozi Hormuško ožino povzročila občutno upočasnitev gospodarske aktivnosti. V Evropi višje cene energije in dolgotrajna negotovost še naprej zavirajo domače povpraševanje. Coface zato za evrsko območje v letu 2026 napoveduje le 0,7-odstotno gospodarsko rast. V ZDA se inflacijski pritiski ponovno krepijo. Stopnja inflacije se je zvišala z 2,4 % februarja na 4,2 % maja, kar zmanjšuje kupno moč gospodinjstev, predvsem tistih z nižjimi dohodki. V Aziji je slika bolj neenotna, saj  nekateri sektorji še naprej beležijo izjemne rezultate – izvoz južnokorejskih polprevodnikov se je od začetka leta povečal za 153 % - medtem ko se drugi soočajo z naraščajočimi stroški. V gospodarstvih v razvoju, zlasti v Latinski Ameriki, pa se je šok odrazil v ponovnem porastu inflacije in zaostrovanju denarne politike. V Braziliji je ključna obrestna mera dosegla 14,5 %.