Potreboval sem ta oddih, nekaj trenutkov miru, čas zase po tem res težkem tednu, je razmišljal Zoran Stevanović, medtem ko smo ga minuli vikend opazili v luksuznem hotelu na slovenski obali. Po naporni plezariji v Dolomitih je sploh rabil nekoliko bolj lahkoten dan. Zaznali smo, kako prizadevno je napihoval blazino. Tudi sam se je po malem napihoval. Z razlogom, saj je občudoval svojo postavo. Ohranja jo kljub napornemu grajenju politične kariere, ki mu zdaj vzame glavnino časa. Ni si šel v trgovino po six packa, tega je raje tipal na svojem telesu, poleg tega so ga nekatera telesa s pivskim trebuhom na soncu povsem blizu njega opominjala, da je prav ohranjati telovadno disciplino. Zmešal si je svoj proteinski šejk in se udobno namestil na ležalnik na bližnji plaži, rezervirani le za hotelske goste. Iskal je menda sicer Hilton, čeprav se mu je v Beogradu skoraj zameril, našel pa v Portorožu vseeno primerljiv prestiž. Niso bili krivi v hotelu, zlobni mediji in njihovi navidezni novinarji mu ne privoščijo slave in ga zato blatijo. Treba bi bilo prepovedati še snemanja na ulicah, se mu je menda že utrnilo za naslednji zakon, ki ga bo predlagal čim prej. Še preden se osveži v vodi in povsem sprosti, mora nadaljevati z branjem knjige Agathe Christie, da bo v nadaljnjih spopadih z Luko Mescem še lahko uporabil kak citat. "Mesec naj citira neke filozofe, ki jih nihče ne pozna," je nenadno začel prigovarjati kar gostu na sosednjem ležalniku, "jaz bom raje uporabljal stavke iz zamotanih kriminalk, ki jih ljudstvo bolj razume."
"Halo, Katja," se je medtem oglasil na telefon. Še zadnje klice je opravil, preden je bral in študiral trike detektiva Herkula Poirota. Ujeli smo njegove besede, morda ne vsega, a namestili smo se dovolj blizu, da smo lahko slišali večino: "A izstopajo da nam iz Resnice? Večer da je nekaj pisaril, resnica o Resnici pa to, ja, si mi rekla že v soboto, da natolcujejo zdaj že oni. Tu nimamo kaj, jaz bom samo ljudem rekel, naj se odjavijo še od Večera. Od Dela se jih je, potem ko sem predlagal, naj se odjavijo, že več, kot jih izstopa iz Resnice. Pa vztrajali bomo, da jih mi ven mečemo, ne da oni izstopajo. Niso vredni, da so naši člani. Ne sekiraj se, Katja, to imamo pod kontrolo. Drži se, jaz se moram ta vikend res vsaj malo spočit'." A komaj je odložil telefon, že je klical naslednji. Po nekaj besedah smo tudi mi skoraj detektivsko ugotovili, da nedvomno kliče poslanec Boris Mijič. "A kdaj, da bi šel pred kamere, misliš? Saj smo jim rekli, da si na dopustu. Ti bom povedal, kateri dan bi jaz utegnil, saj vidiš, kako natrpan program imam. Še Srbi me bodo vmes gotovo spet povabili in sprejeli z vsemi častmi, saj si videl, kako so me zdaj gostili. Ne pa ti mediji v Sloveniji, a oni res mislijo, da bomo mi njim odgovarjali, ko bodo oni hoteli? Pa da bi ti odstopil, kot si predstavljajo v Levici, ali pa celo jaz? Ti samo bodi tiho in čakaj, da se ti javim z navodili, a prav?" je zabrusil in prekinil klic. A miru se še ni mogel povsem nadejati. "Zdravo, Štorek," se je javil še naslednjemu. "Saj sem ti rekel, da zaenkrat samo toliko sodeluj, da predloge zakonov podpisuješ, pa da prideš, ko bomo glasovali. Za zakon o zastavi te bomo rabili. Mi je Janez rekel, da bi moral še nekaj dopolniti, samo ni povedal, kaj. Neki je tudi Izrael omenjal, sicer pa sem le to videl, da bo himni dve kitici dodal. Moram zdaj v miru ugotoviti, kaj bi še mi prispevali, ti pa se drži doma raje, dokler ti ne naročim, da pridi," je na hitro zaključil.
A takoj zatem, ko je samo prijel knjigo v roke in se namenil brati, se mu je nasmejalo. V hipu namreč, ko se je zazrl v slovensko zastavo, ki je še od praznika plapolala na hotelskem pročelju, je vedel, kaj je manjkajoči in naslednji korak. Napisal in takoj je poslal sporočilo, ki ga je ujelo tudi naše ostro oko. Očitno je bilo namenjeno zakonodajni službi državnega zbora. "Najti moramo dodatni člen za zakon o zastavi. Poleg glob bom predlagal še zaporne kazni, če ne, bo predsednica neke svoje zastave še naprej obešala na palačo. Ker je vse možno glede na to, kar je natresla v govoru na proslavi. Tej samovolji in ideologiji je treba v Sloveniji enkrat narediti konec. Na proslavi smo videli in čutili, da nas podpirajo. Zato smo tu!"
Nato je olajšano zaplaval v morje s peščene plaže, pridružila se mu je še čudovita soproga, ki so jo že na Trgu republike vsi občudovali.
