Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v letnem govoru o stanju Evropske unije (SOTEU) v Evropskem parlamentu v Strasbourgu kot osrednjo nalogo Evrope izpostavila krepitev njene sposobnosti, da sama zagotavlja svojo varnost, gospodarsko prihodnost in politično suverenost. "Stanje EU je močnejše, kot je bilo kadarkoli. Hkrati pa se lahko zdi tudi bolj negotovo kot kadarkoli," je dejala. Po njenem je v svetu vojn, geopolitičnega tekmovanja, gospodarskih pritiskov in tehnoloških sprememb nujna močna in neodvisna Evropa, ki je sposobna ukrepati.
Najodmevnejša napoved je ustanovitev Evropskega varnostnega sveta. Von der Leyen je ocenila, da evropske institucije in način odločanja niso več prilagojeni novim varnostnim razmeram. Poleg sodelovanja z Natom zato predlaga tudi nekakšen evropski ekvivalent Natovemu 4. členu. Če bi ga sprožila ena članica, bi se sestale vse države EU, uskladile evropski odgovor, preprečevale nadaljnjo eskalacijo in omejevale posledice napada. Šlo bi predvsem za incidente, ki so pod pragom klasične oborožene agresije, a ogrožajo nacionalno varnost, kot so bili nedavni incidenti v Leipzigu.
V Evropski varnostni svet bi bile vključene še Ukrajina, Združeno kraljestvo, Norveška in Kanada. Komisija bo predlagala tudi nov instrument za skupne evropske strateške obrambne zmogljivosti, od protizračne in protiraketne obrambe do transporta, vesolja in kibernetske varnosti. "Evropa bo branila vsak posamezen kvadratni meter svojega ozemlja."
Zaostritev migrantske politike
Napovedala je zaostritev evropskega pristopa k migracijam. Ta mora biti, tako predsednica, v celoti uveljavljen, a dogodki iz Ceute kažejo nujnost novega okvira na odzivanje v izrednih razmerah. Ta bi ob množičnih migracijah, ki so organizirane oziroma služijo kot nekogaršnje politično orožje, omogočil odstopanje od običajnih postopkov. "Nikoli ne bomo sklepali kompromisov pri varovanju naših meja. Mi, Evropejci, odločamo, kdo pride v našo Unijo in pod kakšnimi pogoji. Ne tihotapci in trgovci z ljudmi," je dejala. V tej luči je napovedala krepitev Frontexa in hitrejše vračanje ljudi, ki nimajo pravice ostati v EU.
Evropska flota za gašenje požarov?
Pozornost je posvetila tudi podnebju. Po poletju požarov, suše in vročinskih valov je von der Leyen zavrnila možnost odmika od evropskih podnebnih ciljev. "Evropa lahko, mora in bo vztrajala pri svojih podnebnih ciljih." Po njenih besedah se Evropa segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, letošnji rekordno vroči poletni meseci pa bodo verjetno najhladnejši v zadnjih letih, meni.
Komisija bo oktobra predstavila nov okvir podnebne odpornosti in določila sto najbolj ranljivih območij v Evropi. Ustanovila bo zavezništvo za podnebno zavarovanje, pripravila evropski načrt za vročinske valove in novo pobudo za vodo. Napovedala je še razmislek o prihodnji evropski floti za gašenje požarov. Energetsko želi komisija še pospešiti prehod od uvoženih fosilnih goriv k domači čisti energiji, tako obnovljivim virom kot jedrski energiji. Cilj je do leta 2040 podvojiti delež električne energije in s tem evropski račun za uvoz fosilnih goriv zmanjšati za 260 milijard evrov letno.
Omejitev rabe družbenih omrežij za otroke
Ena najbolj konkretnih napovedi govora zadeva otroke in družbena omrežja. Von der Leyen je trenutni položaj opisala kot "veliko ugrabitev naših otrok" – njihove pozornosti, koncentracije in misli. Komisija bo že jutri predlagala zakon Kids Act. Ta predvideva prepoved osebnih računov do 15. leta in prepoved družbenih omrežij do 13. leta. Otroci med 13. in 15. letom bi lahko imeli le omejene račune pod nadzorom staršev, za uporabnike med 15. in 18. letom pa bi morale platforme zagotavljati varno zasnovo storitev. "Ne gre za to, ali naši mladoletniki dostopajo do družbenih omrežij. Gre za to, kdaj in kako družbenim omrežjem dovolimo dostop do mladoletnikov. Mi določamo naša pravila, ne veliki tehnološki koncerni."
Nove sankcije proti Rusiji
Med drugimi napovedmi je predsednica Komisije izpostavila nadaljnjo podporo Ukrajini, okrepitev njene protizračne obrambe ter strožje izvajanje sankcij proti Rusiji. Zaradi velike odvisnosti od Kitajske pri kritičnih surovinah bo EU ustanovila novo Evropsko korporacijo za kritične surovine, ki bo skrbela za pridobivanje in strateške zaloge materialov, pomembnih za čipe, baterije, čiste tehnologije in obrambo.
Dobršen del govora je namenila umetni inteligenci. EU želi povečati lastne računalniške zmogljivosti in uporabo umetne inteligence v zdravstvu, prometu, kmetijstvu, industriji, obrambi in vesolju, hkrati pa opozarja na nevarnosti vse zmogljivejših modelov. Njeno vodilo je, da mora umetna inteligenca ljudem pomagati, ne pa jih nadomestiti.
