
Oblast se ne zamenja v trenutku, ko novi premier sede v pisarno na Gregorčičevi. (Real)politično in ekonomsko se prenos konča, ko novi ljudje prevzamejo nadzorne svete, uprave, državne (pod)sisteme, ključne gospodarske in finančne vzvode. Tako se zabetonirajo vertikale oblasti in centri moči. Tam se dela politika in se obračajo milijoni in milijarde. Prvi septembrski teden je bil za Janeza Janšo tozadevno ključen, lahko ocenimo in si v spomin prikličemo parafrazo znamenitega izreka Jelka Kacina iz kovidnih časov. Verjetno eden pomembnejših po vrnitvi na oblast, čeprav ga niso zaznamovali veliki zakoni, reforme ali spektakularni parlamentarni spopadi. Medtem ko je s kolegi iz mednarodne skupnosti razpravljal "o svetu in nas" ter se sladkal z blejskimi rezinami na BSF, protestniki pa so se zaganjali v Netanjahuja in Mijića, so se ekspresno izvedle nekatere ključne kadrovske operacije.

Andrej Ribič (Dars) in Žiga Debeljak (SDH) sta se umaknila že pred časom, ta teden je podobno naredil Marko Jug, prvi mož UKC Ljubljana, osrednje, večplastno najmočnejše zdravstvene ustanove v državi. Lahko si predstavljamo, kaj sledi v Mariboru. Namesto Debeljaka oktobra v SDH prihaja Branko Bračko, kader SDS. Z dogovorjenim umikom Martine Pohar v Gen-EL se je po odpoklicu Nade Drobne Popovič (Gen Energija) odprla pot do Gen I, dolgo časa središča gospodarske moči Roberta Goloba, nenazadnje tudi naracije o izjemnem menedžerju in kadrovskega bazena za njegov politični projekt. Zato so te menjave tudi obsežna intervencija v infrastrukturo moči voditelja danes opozicijske Svobode. V Gen Energijo je prišel Andrej Vizjak, dolgoletni Janšev tesni sodelavec, zanesljiv sopotnik. Golobova "vojska", ključni možje prejšnje garniture v gospodarstvu, je razpadla. S predajo, brez odpora. Ali so imeli druge možnosti? Vprašanje, a dejstvo je, da je Golobova vlada pred štirimi leti morala zamenjati marsikateri nadzorni svet ali svet zavoda, da je lahko izvedla kadrovske rošade. Janševo vlado so pričakala veliko bolj odprta vrata. Spremenjena razmerja moči v državnem zboru in v vladi so bila za nekatere nosilce Golobovih linij zadosten signal o samoukinitvi. Vse to je klinično povedna ilustracija slovenskega (para)državnega korporativnega sveta. V tednu obsežnih premikov ne gre spregledati niti upravljalskih in uredniških sprememb v N1, kjer zelo verjetno sledijo tudi programski zasuki.
Ključne operacije utrditve oblasti
Ni dvomov, SDS je izkušena stranka. V četrtem pohodu na oblast in skozi institucije ter državne firme se ne vede kot organizacija, ki prihaja v neznano stavbo in šele išče stikala. Zelo natančno ve, kje so. Janša oblast razume kot širši sistem: vlada, parlament, državna podjetja, regulatorji, javni zavodi, finančni tokovi, kadrovske mreže in medijski prostor niso ločeni otoki, ampak deli iste politične geografije. Nova oblast ima pravico voditi svojo politiko, lastnik pravico presojati uprave, nadzorni sveti pravico menjavati vodstva. Seveda pa v državi z bogato zgodovino brezsramnega političnega kadrovanja ni več naivnih, ki bi verjeli, da gre za naključne, med seboj nepovezane, "kamoli" strokovne odločitve.
Ni jih bilo malo, ki so se čudili, da se je po začetni ofenzivi Janševa ekipa poleti za mesec umaknila na dopust. Vendar ni bilo treba čakati dolgo. S septembrom se je volilna zmaga začela pretvarjati v sistemsko oblast. Volitve (po)delijo ključe od hiše. Zdaj so zamenjali še ključavnice.












