Igor Selan
Ali veste, da se lahko poleti opečete tudi na kolesu? In to na precej nerodnem mestu? Kot so namreč pokazale zadnje meritve Mariborske kolesarske mreže, se lahko sedež kolesa, nekaj minut parkiranega na soncu, ogreje kar na 70 stopinj Celzija. Težava je v tem, da so kolesarski sedeži večinoma temnih barv in narejeni iz sintetičnih materialov, ti pa močno vpijajo sončno toploto ter jo nato učinkovito prenašajo na telo, pri čemer lahko do opeklin kože pride že pri temperaturah nad 44 stopinj.
Tudi zato je v času vse pogostejših vročinskih valov vprašanje, kako prijetno je poleti kolesariti po mestu, vse pomembnejše. Da bi opozorili na dejstvo, da kakovost kolesarske infrastrukture ni pomembna samo z vidika varnosti, povezanosti in pretočnosti, ampak tudi od sence, dreves in toplotnega udobja, je Mariborska kolesarska mreža (MKM) zagnala nov projekt Kolesarjenje pod krošnjami, ki predvideva primerjavo različnih mariborskih kolesarskih povezav ter analizo vpliva dreves, zelenih površin in urbanistične ureditve na počutje kolesarjev. Pot, ki je poleti izpostavljena soncu in speljana po razgretem asfaltu, je namreč lahko za številne uporabnike manj prijetna, manj dostopna in manj uporabna.
Raziskava bo zajela predvsem Koroško in Gosposvetsko cesto ter Smetanovo ulico, saj se te, kljub temu, da jih povezujejo podobna izhodišča, med seboj precej razlikujejo po količini sence in dreves. Prve meritve so opravili v torek na Gosposvetski cesti med 12. in 13. uro, ko je agencija za okolje izmerila 35 stopinj Celzija, rezultati pa so pokazali izrazite razlike med sončnimi in senčnimi površinami. "Na asfaltu smo izmerili do 57 stopinj Celzija, na tlakovanih površinah ob stavbah pa celo do 59 stopinj. Travnate površine v senci so bile precej hladnejše, saj so temperature znašale med 34 in 38 stopinjami. Posebej zgovoren pa je bil podatek o kolesu iz sistema MBajk. Sedež tega se je namreč na neposrednem soncu segrel kar na 70 stopinj Celzija. Velike razlike smo izmerili tudi na avtobusnem postajališču, na soncu smo namerili 57 stopinj, v senci stavbe na istem postajališču pa le 34 stopinj, kar pomeni več kot 20 stopinj razlike," preliminarne podatke iz projekta predstavijo v MKM.
Po njihovih ugotovitvah sicer že nekaj metrov sence bistveno izboljša pogoje za kolesarjenje v najbolj vročem delu dneva. Projekt bo v prihodnjih tednih zajel še druge mariborske kolesarske trase, na podlagi zbranih podatkov pa bodo pripravili predloge za bolj senčne, zelene in podnebno odporne kolesarske povezave. Cilj je pokazati, da mora biti kolesarska infrastruktura prihodnosti poleg varnosti prilagojena tudi vse pogostejšim poletnim vročinskim obremenitvam.
