Dolgotrajna suša in visoke temperature v teh dneh številne ljudi vabijo na Pohorje, kjer je zaradi obsežnih gozdov ozračje prijetnejše kot v dolini. Toda prav večji obisk prinaša tudi vse več neodgovornega ravnanja, ki ogroža eno najdragocenejših naravnih območij v Sloveniji. V Regijskem parku Pohorje opažajo porast kurjenja ognja v naravi, kampiranja, glasnega predvajanja glasbe in drugih kršitev, ki bi lahko imele v času velike požarne ogroženosti katastrofalne posledice.
Kaj so najpogostejše kršitve
Pred nekaj več kot dvema letoma so bila naravovarstveno najvrednejša območja Pohorja, med njimi Črno in Tiho jezero, Lovrenška jezera ter Šumik, zavarovana kot Regijski park Pohorje. Območje je s tem dobilo dodatno zaščito, katere namen je ohraniti edinstvene pohorske gozdove, barja, planje in vodne ekosisteme za prihodnje rodove. Kot pojasnjuje Andreja Senegačnik iz Regijskega parka Pohorje, se število obiskovalcev iz leta v leto povečuje, s tem pa tudi število kršitev. "Zaradi ohranjene narave ter klime, ki je zaradi gozdov in vode na Pohorju znosnejša, je obisk posameznikov in skupin v poletnem času v porastu. Posledično opažamo vse več nesprejemljivih ravnanj tako na območju regijskega parka kot tudi širše na Pohorju," opozarja.
Dodaja, da k večjemu obisku prispevajo tudi številne promocijske kampanje, ki Pohorje predstavljajo kot destinacijo za aktivno preživljanje prostega časa. Med najpogostejšimi kršitvami so po njenih besedah kurjenje ognja na lokacijah, kot so Bajgot, Piklarca, Lobnica in Črno jezero, kampiranje, vožnja z motokros motorji, štirikolesniki in kolesi po naravnem okolju, hoja zunaj označenih poti, kopanje v Črnem jezeru in na območju Šumika, sekanje dreves za pripravo ognja, nabiranje zavarovanih rastlin, pretirano gobarjenje ter glasno predvajanje glasbe v sicer mirnih gozdovih.
Ena iskra je lahko dovolj
Posebej zaskrbljujoče je kurjenje ognja. Naravovarstveni nadzorniki v poletnem času na bistriškem delu Pohorja redno odkrivajo nova kurišča, čeprav je kurjenje v naravi prepovedano, poleg tega zaradi izjemne požarne ogroženosti velja tudi splošna prepoved kurjenja. "Ljudje v gozdu brez zadržkov kurijo. Ogenj netijo skoraj povsod, kjer so iz kamnov postavljena kurišča, nastajajo celo nova. Kot da gozdni požar, ki je pred tedni uničil del gozda v Bistriškem vintgarju, ne bi bil zadostno opozorilo," poudarja Senegačnikova. Po njenih besedah je dovolj že ena sama iskra, da pride do požara z usodnimi posledicami za naravo in ljudi. Zato poziva pristojne institucije, naj okrepijo nadzor predvsem na najbolj obiskanih območjih, kot so Bajgot, Piklarca in Črno jezero, ter dosledno ukrepajo proti kršiteljem.
Pohorje ni zabaviščni park
Regijski park Pohorje obiskovalcem ponuja izjemno naravno dediščino, vendar zavarovano območje prinaša tudi določena pravila. Med drugim je prepovedano kurjenje, taborjenje, urejanje prostorov za piknik, postavljanje prikolic, vožnja z motornimi vozili in kolesi tam, kjer to ni dovoljeno, ter nabiranje zavarovanih rastlin. Posebni režimi veljajo tudi na območju pragozdnega rezervata Šumik, kjer obiskovalci ne smejo zapuščati označenih poti. V zadnjem času opažajo tudi vse več hrupa.
"Kot da gozdni požar, ki je pred tedni uničil del gozda v Bistriškem vintgarju, ne bi bil zadostno opozorilo"
"Območje Bajgota postaja vse bolj hrupno in svetlobno onesnaženo. Glasna glasba z zvočnikov, podkrepljena s svetlobnimi učinki, se v večernih in nočnih urah širi daleč naokoli," opozarja sogovornica. Takšno ravnanje po njenih besedah moti druge obiskovalce in živali ter zmanjšuje naravno vrednost območja.
Višje kazni in poziv k odgovornosti
Na območju Regijskega parka Pohorje delujejo trije naravovarstveni nadzorniki, ki skupaj z inšpektorati, Zavodom za gozdove Slovenije in policijo izvajajo nadzor ter obiskovalce opozarjajo na prepovedi. Letos so med obsežnejšo nadzorno akcijo izdali več plačilnih nalogov, kazni za kršitve pa so po novi zakonodaji občutno višje. Andreja Senegačnik obiskovalce poziva, naj naravo spoštujejo in varujejo. "Vsak, tudi najmanjši ogenj v naravi predstavlja resno grožnjo. V naravi ne kurimo, ne odmetavamo cigaretnih ogorkov, ne uporabljamo pirotehnike in ne parkiramo vozil na območjih, kjer lahko zaradi vročine povzročijo požar. Če opazite posameznike, ki kurijo, nemudoma pokličite številko 112," poziva.
Ob koncu poudarja, da je prihodnost Pohorja odvisna od nas vseh. "Pohorje je naravna hladilna in klimatska naprava, njegovo srce so gozdovi in vode. Zdaj je pravi čas, da naravo prepoznamo kot svojo največjo zaveznico in storimo vse za njeno ohranitev. Brez pohorskih gozdov in vode si prihodnosti ne moremo predstavljati," sklene Andreja Senegačnik z Regijskega parka Pohorje.
