Prvopodpisani pod pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije sindikalist Branimir Štrukelj je zadovoljen z odločitvijo ustavnega sodišča, ki je dopustilo referendum. Ljudi poziva, da s podpisi omogočijo razpis referenduma. "V imenu vseh, ki smo zbirali podpise, izražam zadovoljstvo," je danes v prvem odzivu dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Štrukelj.
Odločbe ustavnega sodišča sicer še niso v celoti proučili, predpostavlja pa, da je ustavno sodišče "prisluhnilo našim argumentom, v prvi vrsti, da imajo ljudje v tej državi pravico odločati, ali si želijo spremembe, ki jih ta zakon predvideva, kot so posegi v socialno državo, v njen ključen element solidarnosti, ki ga vsebujeta oba dva pomembna sistema, tako pokojninski kot zdravstveni, in da je šlo za zlorabo, ko so s tem posegom, ki zadeva vse v državi, priključili določbe, ki opredeljujejo davke, z namenom, da bi preprečili referendum. S tem je bil naš ključni namen dosežen," je povedal Štrukelj.
Prepričani, da zakon kaže v napačno smer
Zbiranje potrebnih vsaj 40.000 podpisov za razpis referenduma se bo predvidoma začelo 1. septembra. "Že takoj pozivam državljanke in državljane, zlasti tiste, ki so prispevali že ob prvem koraku 47.200 in nekaj podpisov, da podpišejo zahtevo za izvedbo referenduma in s tem omogočijo ljudem, da se odločijo, v katero smer bomo šli v tej državi. Trdno smo prepričani, da zakon kaže v napačno smer. Želeli bi ohraniti socialno državo kot nekaj, kar je Slovenijo po kakovosti življenja uvrstilo izjemno visoko na Ginijevi lestvici kakovosti življenja," je sklenil Štrukelj.
Ustavno sodišče je s sedmimi glasovi za in enim proti razveljavilo sklep DZ o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Pobudo za referendum so s 47.223 podpisi ob podpori civilne družbe v DZ vložili sindikati. DZ je nato sklenil, da zakonodajni referendum o tem zakonu ni mogoč. Glavni argument je bil, da v skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, interventni zakon pa da vprašanja davkov ali obveznih dajatev ureja v več kot polovici členov.
Ustavno sodišče je v danes objavljeni odločbi presodilo, da v primeru, ko zakon vsebuje tudi vsebine, ki se ne nanašajo na področja, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, pri tem pa slednje po obsegu ne pomenijo minimalnega dela zakona in urejajo pomembna (tudi sistemska) vprašanja, tak zakon kot celota ni zakon v smislu 90. člena ustave. Ta ureja naknadni zakonodajni referendum in primere, v katerih ta ni dopusten.
