Sindikati bodo tako lahko začeli zbirati najmanj 40.000 podpisov za razpis referenduma o zakonu.
DZ je konec maja, po tistem, ko so sindikati ob podpori civilne družbe v DZ vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o interventnem zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, odločil, da o zakonu ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma.
Glavni argument je bil, da v skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, interventni zakon pa da vprašanja davkov ali obveznih dajatev ureja v več kot polovici členov.
Ustavno sodišče je v danes objavljeni odločbi presodilo, da v primeru, ko zakon vsebuje tudi vsebine, ki se ne nanašajo na področja, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, pri tem pa slednje po obsegu ne pomenijo minimalnega dela zakona in urejajo pomembna (tudi sistemska) vprašanja, tak zakon kot celota ni zakon v smislu 90. člena ustave. Ta ureja naknadni zakonodajni referendum in primere, v katerih ta ni dopusten.
"Zgolj število določb, ki pomenijo vsebino, ki bi morala biti izvzeta iz referendumskega glasovanja, ni edino in v vseh primerih odločilno merilo za presojo dopustnosti referenduma o določenem zakonu. Poleg tega merila je treba upoštevati tudi vsebino določb, ki niso povezane z izjemami iz 2. odstavka 90. člena ustave, oziroma pomembnost vprašanj, ki jih urejajo," je zapisalo ustavno sodišče.
Pa tudi to, da je bil zakonodajalec na neustreznost tako imenovanega omnibus zakona z vidika ustavne pravice do referenduma večkrat opozorjen in bi bil lahko pravočasno ločil vsebino na tisto, o kateri referendum je, in tisto, o kateri ni dovoljen. Gre celo za nomotehnično relativno enostavno opravilo, ki od zakonodajalca ne zahteva nesorazmerno velikega napora in časa, piše v sklepu US. Zakonodajalec, torej DZ, pa je, kot vemo, ravnal drugače. Nato pa je, z zdaj razveljavljenim sklepom, ogrozil še uresničevanje ustavne pravice do referenduma, so ugotovili ustavni sodniki.
Razveljavitev sklepa o nedopustnosti referenduma pomeni, da je referendum dopusten. Po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi bi se moralo zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma nadaljevati naslednji dan po objavi odločbe ustavnega sodišča v uradnem listu. Ker pa bi rok padel v počitniško obdobje med 15. julijem in 31. avgustom, predsednik DZ določi 35-dnevni rok, ki začne teči 1. septembra, je zapisalo ustavno sodišče.
Če bo zbranih najmanj 40.000 podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma, ga bo moral DZ razpisati. Zakonska ureditev omogoča zgolj izvedbo referenduma o celotnem besedilu zakona.
Interventni zakon, ki je bil v DZ potrjen 11. maja, so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Zakon v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke, ter zdravstva in pokojnin.
Neuspešna namera zakonodajalca je bila pomešati po ustavi nereferendumsko snov z ostalo za menda urgentni omnibus zakon, ustavno sodišče pa ponovno opozarja, da mora biti spreminjanje večjega števila zakonov, ki urejajo različna pravna področja, z enim zakonom zaradi zahteve po preglednosti, jasnosti in razumljivosti oziroma varstva pravnega reda nasploh izjema, in še to v vsakem posameznem primeru posebej utemeljena.
