(DOSJE) Novi trendi na družabnih omrežjih: Lov na popolno zagorelo polt in visoka cena zanjo

Veste kaj so maxitanning, goldenglow in tanlines? Gre za trende, ki jih zadnjih nekaj let pridigajo vplivneži na spletnih omrežjih. Lepotni ideal je postala izjemno porjavela koža, po možnosti s progami kopalk, kontrast med belo in temno rjavo barvo pa naj bo čim večji. Nočna mora dermatologov in vseh, ki vsaj malo poznajo nevarnosti sončenja in imajo nekaj zdrave pameti, je tako viralna, da že ima resne posledice. Po globalnih podatkih je postal melanom, torej najhujša in najbolj nevarna oblika kožnega raka, eden najbolj pogostih rakov v skupini mladih, starih od 15 do 35 let. Vsaka sončna opeklina, sploh taka z mehurji, močno poveča tveganje za nastanek raka.

Kožni melanom je tudi v Sloveniji eden najpogostejših rakov. Najpomembnejši dejavnik tveganja ostaja prekomerna in ponavljajoča se izpostavljenost soncu oziroma ultravijoličnemu (UV) sevanju. Z ustrezno in dosledno zaščito ter rednim pregledovanjem kože lahko pomembno zmanjšamo tveganje za njegov nastanek, ob zgodnjem odkrivanju bolezni pa izboljšamo izide zdravljenja. 

V Sloveniji je kožni melanom po pogostosti na šestem mestu med vsemi raki in predstavlja 5,5 % vseh rakov. V obdobju 2020-2024 je za kožnim melanomom v povprečju letno zbolelo 814 oseb. Gre za enega izmed rakov, pri katerih incidenca v zadnjih desetletjih najbolj strmo narašča. V Sloveniji se je v zadnjih desetih letih groba incidenčna stopnja povečala za 6,2 % na leto, starostno standardizirana incidenčna stopnja pa za 5,2 % na leto. Danes med nami živi več kot 10.000 oseb, ki jim je bil kožni melanom diagnosticiran kadarkoli v preteklosti, poročajo pri Slovenskem registru raka.

Kako družbena omrežja spodbujajo norost za zagorelostjo

V zadnjih letih se je med najstniki torej uveljavil skrb vzbujajoč trend: prizadevanje za zagorelo polt, ki ga v veliki meri spodbujajo družbena omrežja in kulturni lepotni standardi. Od viralnih videoposnetkov na TikToku, ki prikazujejo trike za porjavitev in uporabo solarijev, do vplivnežev, ki poveličujejo bronasto polt – mladi se vse pogosteje izpostavljajo škodljivemu UV-sevanju.

Ta obsedenost z doseganjem popolnega sijaja prinaša resna zdravstvena tveganja, zlasti povečano verjetnost za razvoj kožnega raka; melanom je zdaj eden najpogostejših smrtonosnih rakov v starostni skupini od 15 do 34 let. Kljub opozorilom strokovnjakov se mnogi najstniki še naprej predajajo sončenju v lažnem prepričanju, da so imuni na njegove posledice.

Platforme družbenih omrežij, kot so TikTok, Instagram in Snapchat, so postale ključne pri oblikovanju lepotnih idealov. Med brskanjem po teh aplikacijah zlahka naletimo na videoposnetke s ključniki, kot sta #TanningRoutine ali #GoldenGlow, kjer uporabniki delijo svoje metode za doseganje temnejše polti. Nekateri vplivneži promovirajo olja za porjavitev ali se hvalijo z izjemno zagorelostjo, ne da bi sploh omenili nevarnosti izpostavljenosti UV-žarkom. Posledično mnogi mladi ponotranjijo sporočilo, da je zagorela koža zaželena, ne da bi v celoti razumeli tveganja za zdravje, ki so s tem povezana.

Ta normalizacija porjavitve presega zgolj izpostavljenost naravnemu soncu. Priljubljenost solarijev, ki so nekoč veljali za ostanek prvega desetletja 21. stoletja, se ponovno povečuje, saj najstniki nanje vse bolj gledajo kot na hiter in učinkovit način za doseganje bronastega videza. Kljub temu, da Svetovna zdravstvena organizacija solarije uvršča med karcinogene prve skupine, privlačnost takojšnjih rezultatov mnoge odvrne od razmišljanja o dolgoročnih posledicah.

Mentaliteta "Meni se to ne more zgoditi"

Eden največjih dejavnikov pri vedenju najstnikov glede sončenja je prepričanje, da je kožni rak oddaljena grožnja – nekaj, kar se dogaja starejšim odraslim, ne pa mladim. Številni mladostniki se sicer zavedajo, da čezmerno izpostavljanje soncu lahko poškoduje kožo, vendar predvidevajo, da imajo še veliko časa, preden bi jih moralo skrbeti. Zaradi tega lažnega občutka varnosti ignorirajo opozorila o uporabi krem za sončenje, zaščitnih oblačil in omejevanja izpostavljenosti UV-žarkom.

Resničnost pa je povsem drugačna. Raziskave kažejo, da uporaba solarija pred 35. letom starosti poveča tveganje za melanom, najsmrtonosnejšo obliko kožnega raka, za kar do 75 %. Že samo ena huda sončna opeklina v mladosti bistveno poveča verjetnost za razvoj kožnega raka kasneje v življenju. Na žalost se mnogi mladi zavejo nevarnosti šele takrat, ko je že prepozno, pogosto šele po diagnozi kožnega raka.

Dejanske posledice iz resničnega življenja

Nevarnosti sončenja niso le hipotetične; so zelo resnične. Številni posamezniki, ki so se v mladosti prekomerno sončili, zdaj delijo svoje izkušnje z bojem proti kožnemu raku kot opozorilo drugim. Zgodbe mladih odraslih, ki so odkrili melanom ali so potrebovali operacije za odstranitev rakavih tvorb, so vse pogostejše. Nekateri so se celo obrnili na družbena omrežja, da bi opozorili druge, ter delijo slike svojih brazgotin in posegov, da bi prikazali surovo resnico o tem, kam lahko vodi sončenje. 

Ena teh je spletna serija z naslovom The Burning Truth (Žgoča resnica), ki jo vodita dermatologinja dr. Whitney Bowe in njena 14-letna hči Maclane, producirana pa je v sodelovanju z La Roche-Posay. Epizode predvajajo na YouTube kanalu dr. Bowe, posnetki pa so deljeni z več kot milijonom sledilcev dr. Bowe na Instagramu in TikToku. Vsak teden dermatologinja, njena hči ter drugi znanstveni pedagogi in osebnosti ovržejo najbolj viralne lažne trditve o nevarnosti izpostavljanja soncu.

Vrste kožnega raka

Pri nas trend še ni tako prepoznan, a kljub temu NIJZ in dermatologi nasploh vlagajo ogromno truda v prepričevanje ljudi o že dolgo znanih dejstvih. Dermatologinja Katarina Trčko iz UKC Maribor prav tako opozori na nevarnost sončenja: "Sončni žarki, predvsem njihov UV spekter ima pri prekomernem izpostavljanju številne negativne učinke in najbolj nevaren je kožni rak. Najpogostejša raka sta bazalnocelični in ploščatocelični karcinom, bazalnocelični sodi med najpogostejše rake kože, najpogosteje se pojavi pri starejših nad 60 let, in sicer na predelih kože, ki so izpostavljeni soncu. Navadno se kaže kot bunčica rožnate barve z razširjenimi žilami, ki se, če je ne odstranimo, razrašča v bližnje tkivo, a praviloma ne zaseva. Od vseh kožnih rakov je najmanj nevaren. Ploščatocelični karcinom je nekoliko manj pogost kot bazalnocelični karcinom, tudi ta se pojavlja pri starejših na bolj izpostavljenih delih, kot so obraz, uhlji, hrbtišča rok, in se običajno kaže kot hrapava rdeča lisa, ki se lahko razvije v bunčico, rano ali luščeč tumor. Ta tumor, če ga ne zdravimo, lahko zaseva v bezgavke. Bistvena je odstranitev. Tretji tip raka je melanom, ki pa se lahko pojavi kjerkoli na koži. Manjše število melanomov lahko nastane iz melanocitnih znamenj, ki jih že imamo, večina, več kot dve tretjini, pa jih nastane na novo, na koži, ki je bila nespremenjena. Če melanom odkrijemo dovolj zgodaj, ko je omenjen na povrhnjico kože, je popolnoma ozdravljiv, če pa ga odkrijemo prepozno, pa lahko preseva v notranje organe in ogroža življenje. Večje tveganje za razvoj melanoma imajo prav ljudje, ki so se več let izpostavljali sončnim žarkom, predvsem mladi, ki so večkrat utrpeli sončne opekline zlasti z mehurji. Več ko je teh opeklin, večja je možnost, da bomo zboleli za melanomom." Dermatologinja opozori še na solarije, ki so enako nevarni kot sonce. 

Bolj ogroženi svetli tipi kože, a to ne pomeni, da temnejša polt zagotovi varnost

Bolj ogroženi za razvoj melanoma so svetlolasi, pegasti, rdečelasi ljudje, tisti, ki imajo večje število melanocitnih "pik", to je več kot 50, ter tisti, ki imajo melanom v družini ali pa so ga že imeli, pa tudi tisti, ki jemljejo imunosupresivna zdravila. Kaže se kot temno obarvana sprememba na koži, ki raste in spreminja obliko, barvo in velikost.

Katarina Trčko: "Večje tveganje imajo zagotovo svetli fototipi, torej tip ena in dva, torej tisti, ki dobijo, ko so izpostavljeni sončnim žarkom sončne opekline, ampak pravila za zaščito pred soncem na splošno veljajo za vse in so za vse tipe kože enaka - zaščititi se moramo ne glede na ten naše kože."

"V zadnjih letih beležimo porast kožnega raka na splošno, nemelanomskih rakov, torej bazalnocelični in ploščatocelični karcinom, medtem ko je melanom sicer najredkejši od vseh teh rakov, a je najnevarnejši," dodaja dermatologinja, v UKC namreč starosti obolelih ne beležijo posebej. Oba raka, tako ploščatocelični kot bazalnocelični karcinom, sta bolj pogosta pri starejših, in sicer na bolj izpostavljenih osončenih delih telesa, oba pa sta posledica prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom.

Maksitanning je ravno to, gre za spremljanje UV-sevanja in nato sončenje takrat, ko je UV-sevanje najmočnejše. "Seveda je to diametralno nasprotno od priporočil za izogibanje kožnemu raku. Po zadnjih podatkih zboli v Sloveniji zaradi melanoma letno približno 800 bolnikov, za kožnim rakom na splošno, torej nemelanomskim, pa 5500," pove zdravnica, ki razbije še en mit, in sicer da porjavitev ščiti kožo. "Porjavitev sicer nudi neko zaščito, faktor porjavitve med dva in štiri, ne more pa ščititi pred poškodbami genetskega materiala, ta zaščita ni dolgotrajna in UV-sevanje lahko še vedno povzroči raka. Zagorelost je morda zaželena z nekega kozmetičnega vidika, a v resnici je zagorelost znak, da je bila naša koža poškodovana, da se je poskušala zaščititi. 

Namen UV-indeksa, ki prikazuje moč UV-sevanja na Zemljino površino, ni ugotoviti, kdaj je sončenje najbolj učinkovito, ampak kdaj je tveganje največje, da se lahko ustrezno zaščitimo. UV-indeks tri ali več pomeni, da je treba uporabljati zaščitne ukrepe - kremo, očala, klobuke itd.," pravi.

Starši in vzorniki imajo ključno vlogo pri spodbujanju zdravih navad glede sončenja. Preprosta dejanja – kot so vsakodnevna uporaba zaščitne kreme, izbira zaščitnih oblačil in izogibanje soncu, ko je najmočnejše – so lahko odličen vzgled najstnikom. Tudi spodbujanje drugačnih lepotnih meril, ki cenijo naravni odtenek kože, lahko pomaga spremeniti prepričanje, da je zagorela koža edini ideal.

Naraščanje trenda sončenja med najstniki, ki ga v veliki meri spodbujajo vplivi družbenih omrežij in zmoten občutek nepremagljivosti, prinaša resna zdravstvena tveganja. Privlačnost bronaste polti ne bi smela nikoli prevladati nad tveganjem dolgoročnih poškodb kože in raka. Z izobraževanjem, ozaveščanjem in ponovnim definiranjem lepotnih norm lahko mladim pomagamo do varnejših odločitev in zaščite kože za prihodnost. Navsezadnje bo zdrava koža vedno v modi.