Odprete omarico, vzamete tablico čokolade in pričakujete popoln užitek. Ko pa odstranite ovoj, vas preseneti sivkast ali belkast pajčolan na površini. Pomislili bi, da je slaščica pokvarjena in zrela za v smeti. Vendar strokovnjaki mirijo in prinašajo dobre novice za vse ljubitelje sladkega. Takšna čokolada ne predstavlja nevarnosti in jo lahko brez skrbi pojeste.
Priznani zdravnik in avtor Stuart Farrimond natančno pojasnjuje ta pojav. Čokolada vsebuje zelo malo vlage, zato mikroorganizmi v njej težko preživijo in rastejo, predvsem zaradi velike količine sladkorja. Poleg tega kakav skriva bogastvo naravnih antioksidantov, ki maščobam preprečujejo oksidacijo, poroča hrvaški portal Punkufer. Beli madeži predstavljajo povsem naravno spremembo. Nastanejo takrat, ko proizvajalci čokolade ne temperirajo pravilno ali ko jo vi doma shranjujete v pretoplih in vlažnih prostorih.
Zakaj nastanejo neugledni madeži?
Strokovnjaki ta pojav imenujejo "cvetenje" čokolade. Pojavi se v dveh različnih oblikah. Maščobno cvetenje opazimo, ko se maščobe v slaščici stopijo in nato ponovno strdijo v velike, opazne izbokline na površini. Sladkorno cvetenje pa nastane, ko se stopi sladkor in za seboj pusti tanko, hrustljavo skorjico. Obe obliki vplivata le na videz, okus in varnost živila pa ostajata nespremenjena. Zato lahko takšno čokolado brez težav uporabite tudi za peko sladic ali pripravo prelivov.
Rok trajanja in kdaj čokolado resnično zavreči
Pri shranjevanju slaščic morate upoštevati tudi razlike med vrstami. Temna čokolada vzdrži najmanj dve leti od datuma proizvodnje. Mlečna in bela čokolada pa imata za polovico krajši rok trajanja. Vsebujeta namreč mlečne maščobe, ki postanejo žarke precej hitreje kot sam kakavov maslo. Čeprav siva čokolada ne predstavlja nevarnosti, pa vseeno ohranite nekaj previdnosti. Če na njej opazite pravo plesen, zavohate čuden vonj ali opazite pretečen rok trajanja, jo brez oklevanja vrzite v smeti.
