Če kdo, sta trenutno Katja Kokot in Aleksander Reberšek največji zvezdi parlamentarnega dogajanja. Nastopata strokovno, argumentirano in spoštljivo, nikoli nista žaljiva ali populistična, vedno pa izžarevata odprtost in razgledanost. In da sta res poslanca, kakršna bi si želel vsak državljan, dokazuje tudi pogovor, ki smo ga posneli pred dnevi, ko sta se predstavnika Resnice in Nove Slovenije po napornem dnevu v državnem zboru odpočila na znamenitem kavču. Ker nismo želeli posegati v njuno integriteto in tudi identiteto, intervju v nadaljevanju objavljamo brez novinarskih in lektorskih posegov.
Kokot (v SMS-sporočilu poslancu Reberšku): "Čuj, Aleksander, ki si ti? Pridi na toti hodnik, tam pri naših poslanskih pisarnah, našla sem en kavč, lahko tam fajni video posnamema."
Reberšek (v SMS-sporočilu poslanki Kokot): "Super. Pridem v minuti, samo tem v Levici še povem svoje, tej Sukički, ki v živlej ni delala nič, samo javni gnar pobirala."
Kokot (še eno SMS-sporočilo): "Ni panike, ti jim povej fse, kar jim gre, samo nea bodi tiho. Tak sem tudi jaz rekla, neom tiho, nismo mi zato prišli v parlament! Te počakam na kavču."
(Reberšek pride iz dvorane na hodnik, se usede na kavč, pogovor se nadaljuje tam.)
Kokot: "Pa, kaj si ti ja nor, pa totim se je čisto ftrgalo. A oni res mislijo, da nas lahko tak žalijo al kaj? Kak si jim zdaj ti spet dobro povedal, sem te poslušala tu v prenosi. Bravo!"
Reberšek: "Hvala. Pa ti, kako si zapalila s temi kavči, bravo. Kaj še zdaj posnamema neki tu, da jih še mal nabijema?"
Kokot: "Dajva, to lahko midva tak redno na kavču, a … Jaz sem tak že nove majce naročla z napisom Kdo to plača, da skinemo toti skorumpirani RTV. Pa kdo bo te še te komunajzarje plačeval? Mahnič je čist prav reko. Pa tu mamo mi narod zadaj, ljudem moč pa to, bom samo rekla, da skoz ponavljam to parolo Resnice. Pa tote majce, Kdo to plača, so tak svetske, toti napis je še za vse drugo, kar bomo delali, za ponucat."
Reberšek: "Ja, jaz bi se itak nonstop snemal. Si vidla, kako sem takrat seku drva, ko je hotla Golobova vlada prepovedat ogrevanje na les. Drv ne damo, sem se drl, haha. Se spomniš? Veš, kolko ljudi me je takrat podprlo, posnetek si je ogledalo pol Slovenije. In na konc je Golob drva tud umaknu iz zakona. Ej, prav sem vesel, Kati, da si prišla v parlament, da sma se najdla. Dovolj sma fuknena, da premaknema stvari v tej Sloveniji na pravo mesto."
Kokot: "Pa, super si to povedo za tota drva, res. Samo take akcije rabimo. Jaz sem že takrat začutla, da se boma midva zastopla, ko bo Resnica v parlamenti in ko bom jaz poslanka, pa da ti tak boš ziher spet dobo volitve. Že, ko sem po Dupleku hodla, pa se z ludmi menla, sem vidla, da nas podpirajo. Pa ja ne morejo več toti Golobov fris gledat. Pa Franca mi je tudi reko, da jaz tak ko on vse direkt rečem, brez dlake na jeziki. Neo nas kdo jebo, no, pa tiho ne bomo - samo drugi pa naj utihnejo, to si jim tudi čisto prav na seji povedo. To, ko si reko, da škarje, platno, da mamo mi zaj, to so take prave za rajo, samo take morava midva gonit dalje celi cajt. Tak da zaj bi morala na kavči nekaj posnet, da povema, da smo mi za siromake, ne za bogate, da nam to podtika toti Mesec, ki sploh nea šteka, kaj so to delafci. Enega žulja ni kda dobo kje, minute delovne dobe f kaki proizvodnji nima. Ne pa midva, jaz v veterini, ti f gostilni, ko sma res mogla delat, pa ko vema tudi, kaj je espe. Ka te misliš, da bi palilo zaj?"
(Reberšku zazvoni telefon in prebere nekaj z ekrana.)
Reberšek: "Pazi to, Tonin mi je glih zdej iz Bruslja pisal. Pravi, da sem dober v parlamentu, da me rad spremlja in da nej nadaljujem v tem ritmu, da nej še bolj pritisnem na Levico in nevladne organizacije, ker jih ne more videt. Poslal mi je tudi tisto njegovo fotko, ko v beli srajci sedi na tanku in je cel umazan od blata. Kak car je bil takrat. Legenda. Čuj, Kati, kaj je blo s tistim grozilnim pismom, ki si ga dobla pred dnevi?"
Kokot: "Pa, čuj, jaz sem ziher, da mi je to neki levičar poslal. Pa ni druge, stari. Pa kje mi to živimo, f kaki Severni Koreji!? Saj sem tak tudi napisala na fejsbuki. Sem prijavila grožnje, veš. Samo ne verjamem, da bo policija rešila kaj, vsaj ne, dokler ne zamenjamo vseh po spisku. Tu f policiji pa f totih represivnih organih tak v Resnici računamo, da dobimo kaj, če že ministri ne smemo biti, pa moramo tu vsaj koga nastaviti, tak da vseeno zgleda, da smo kao neka konstruktivna opozicija. Samo sem Zoranu pa tudi rekla, da jaz tudi f stranki ne bom tiho. Nisem jaz šla v politiko, da bi bla lutka. O, ne, to pa ne. To je parlament, ne neko lutkovno gledališče ali kaki kulturni dom. Tak v kulturni dom ni za hodit, dokler so ti levaki na sceni, ko jim neke performanse glupe plačujemo, ki jih noben sploh nea more razumet. Res bomo imeli ful dela, tak da dajva midva zdaj posnet nekaj na toti intervencijski al interventni al kaki zakon smo že zaj vun dali. Te pa nam bi še vsi toti levi sindikati referendum poturili. Pa kje mi to živimo, res."
(Reberšek na hitro vstane, steče v pisarno poslanske skupine in se kmalu vrne. V rokah drži skledo paradižnikove solate.)
Reberšek: "Kati, si vedla, da tud vrtnarim?! Glej, kak paradajz mam! In veš kak okus ima, noro! Boš probala?"
Kokot: "Z veseljem …"
Reberšek: "In potem bojo mene levičarji jebal, da imam samo poklicno šolo, da ne znam vodit lokala, da zaposlenim izplačujem minimalca. Eni pač delamo, in to z lastnimi rokami, za ljudi, za slovenski narod, oni pa samo filozofirajo in čakajo, da jim denar pade z neba. Mrš!"
Kokot: "Tak se govori, Aleks, fsekaj na puno!"
