Ker so predlagatelji zakona danes umaknili vložena dopolnila, bi lahko DZ zakon na današnji izredni seji tudi potrdil. Odhajajoča koalicija se medtem pripravlja na zakonodajni referendum.
Odhajajoča in nastajajoča koalicija glede predloga zakona ostajata na različnih bregovih. Medtem ko prvi vztrajajo, da je zakon škodljiv in ne prinaša koristi za večino prebivalstva, v nastajajoči koaliciji izpostavljajo njegove prednosti.
"DZ danes odloča o tem, ali bomo ljudem vsaj malo olajšali življenje, ali pa da bomo še branili naprej sistem, za katerega vsi vemo, da ne deluje dobro," je izpostavil Tadej Ostrc (Demokrati).
"Dejstvo je, da ta zakon nikomur ničesar ne jemlje, ljudem pa nekaj vrača," je poudaril in med drugim naštel nižje stroške hrane, nižje stroške bencina, nižje stroške elektrike, več stanovanj za mlade, krajše čakalne vrste v zdravstvu in več fleksibilnosti gospodarstvu.
Alenka Bratušek (Svoboda) je izpostavila hitenje s sprejemanjem zakona, ki po njenih besedah kljub imenu ne prinaša interventnih ukrepov. "Ne razumem, zakaj takšno hitenje. Vse bi se dalo izpeljati s spremembo sistemskih zakonov in to bi bila tudi edina prava pot, mogoče sta dva ukrepa interventna, ampak bi bilo treba tudi tista dva zapisati nekoliko drugače," je poudarila in dodala, da ljudje od ukrepov ne bodo imeli "absolutno nič".
"Kaj je tu interventnega, kaj je tu razvojnega"
"Hitimo iz čisto preprostega razloga - zato, ker vemo, da vi ne boste naredili domače naloge, ki vam jo je dal vaš finančni minister. On je rekel, naredite red v javnih financah vsem svojim službam in ker vemo, da se to ne bo zgodilo, mora to pač narediti nekdo drug," je odvrnil Andrej Kosec (SDS).
"Kaj je tu interventnega, kaj je tu razvojnega," je zanimalo Natašo Sukič (Levica Vesna). Kot je poudarila, bo nastajajoča koalicija v času prihajajoče energetske krize zaradi razmer na Bližnjem vzhodu in še preden bo postavila svojega mandatarja, že zavrtala približno enomilijardno luknjo v državni proračun, na kar opozarjajo tudi ekonomisti in fiskalni svet.
Po besedah poslanke Levice ne gre za razvoj, gre za transfer denarja od večine k peščici najbogatejših, k enemu odstotku in zato je ta zakon približno toliko interventen, kot če bi gasilci v stavbi, kjer gori pritličje, najprej stekli gor v 'penthouse' odpirati okna, da bo elita lažje dihala, je ponazorila.
Lenart Žavbi (Svoboda) je medtem povzel mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, ki je opozorila na problem zakonodajnega referenduma. Zakon namreč združuje določbe o davkih, o katerih referendum ni dopusten, in druge določbe, o katerih je referendum mogoč. Ker slovenska zakonodaja pozna le referendum o zakonu kot celoti, ne pa o posameznih delih, bi se lahko znašli v ustavnopravnem nedopustnem položaju, je zapisala omenjena služba.
"Jaz vem, da imate vi plan in vem, da ljudje zaposleni v vaših strankah že pišejo sklep o nedopustnosti, ki ga verjetno v prihodnjih dneh pričakujem na mizi. Ampak v tistem trenutku bomo v zanimivi situaciji, ampak jaz sem prepričan, da bo ustavno sodišče moralo odločiti, da se ta referendum lahko zgodi, zato bo razprava o učinkih tega zakona trajala celo leto. Se vidimo na zakonodajnem referendumu," je dejal Žavbi.
V času druge obravnave umaknili vrsto predlogov dopolnil k zakonu
Da so s sindikati in civilno družbo glede zakonodajnega referenduma, je ob robu seje dejal tudi Luka Mesec (Levica Vesna).
Matjaž Han (SD) je medtem izpostavil, da so predlagatelji zakona - NSi, SLS, Fokus ter Resnica in Demokrati - danes v času druge obravnave umaknile vrsto predlogov dopolnil k zakonu. "Že dolgo sedim tu notri, da vem, zakaj. Zato, da bomo lahko še danes glasovali o tem zakonu, se pravi, da se neizmerno hiti, ker če bi ti amandmaji ostali, o tem zakonu danes ne bi mogli odločati," je pojasnil Han.
Strinjal se je, da v zakonu so nekatere stvari, ki gredo v pravo smer, ampak ponovil, da takšnih zakonov ne gre sprejemati na takšen način. Nekatere druge rešitve po njegovi oceni ogrožajo solidarnost.
V zakonskem predlogu poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica predlagajo več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost za osnovna živila in del energentov.
Ob tem pa predlog med drugim vsebuje tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.
