(KOMENTAR) Brez sramu

Kar so si vladne stranke leto, dve privoščile pri (ne)postavljanju na najvišje funkcije v državi, je sramotno in se ni moglo izteči drugače kot v popolno karikaturo na zadnji januarski petek, manj kot dva meseca pred parlamentarnimi volitvami - in še ni konec! Pol mandata, iz postopka v postopek, so predsednico republike, ki večino teh imenovanj zgolj predlaga (čeprav v slovenski ustavi piše, da državne funkcionarje imenuje), potrdi ali, krajevno veliko bolj običajno, izpljune jih na koncu strankarski parlamentarni glasovalni stroj, izsiljevale z ultimati: tega, samo tega, našega, ali pa nobenega. Predsednica pa je prista(ja)la, da ni gospodar postopka. Po tej formuli - in po ponižujočih izletih za zaprta vrata poslanskih skupin po podporo - so serijsko (od)padali kandidati za guvernerja centralne banke, za ombusdmana ..., dve kadrovanji na ustavno sodišče pa sta bili lani po isti formuli "čudežno" uspešni izključno zato, ker sta bili - po metru koalicije. Mimogrede: kako je možno, da za odhod za devet let na ustavno sodišče, zadnjega domačega varuha zakonitosti in ustavnosti (v največji meri zakonodajalčevih odločitev!), zadošča, da na tipko pritisne 46 parlamentarcev od 90? Gremo naprej: ali po vsem doživetem sploh še smemo domnevati, da bi bilo manj slabo, če bi bile vloge razdeljene drugače in bi bila volja predsednice republike - če danes ostanemo pri postavljanju ustavnih sodnikov - v teh postopkih ne prva, temveč zadnja, kakor so teoretiki in praktiki ustavnega prava tudi že resno razmišljali? 

Enkrat se je ta bazar moral raztreščiti. In se je - v bizar, kot ga še ni bilo! Poraženi s(m)o vsi. Kdo bo še verjel v zakon in red, ko pa se očitno sme vse. Kdo bo še pristal, da se prijavi za ceno, da se ga porabi ali zavrže po potrebi: ali je preveč levo ali preveč desno, ali preveč liberalno ali pretirano konservativno, ali preveč ali premalo predvidljiv = vodljiv. Zdaj, ko smo priča že dopoldansko-popoldanskim (ne)kandidatom, to vrsto nadaljuje še en "kriterij", končno obelodanjen: če ima ta in ta "nasprotna stališča od naših", odpade. Ne, poslanka Hot, ni res, da je bistveno, da ste se "pogovorili" in da je predsednica "znala" potegniti "to potezo", "da se bo ponovno odločalo o kandidatih", in ves ostali blabla. Kar se greste dolgo, predolgo, je globoko narobe, nima enodnevnih posledic in ni opravičljivo. Nimate mandata za brezsramne kupčije! 

Se upa prikazati kdo od tistih, ki so izsmejavali prejšnjega predsednika v predpižamski dobi, češ da ni sam svoj, ampak ustrežljivo desen, ko določa imena za ustavno sodišče, o katerem so naši ustavni očetje že kdaj rekli, da je v resnici predsednikovo sodišče. Kdor od šefa države ni nominiran za ustavnega sodnika ali sodnico, nikoli ne bo podpisan pod ustavnosodnimi odločbami, pa če strankarska politika dan in noč sanja, da bo. In natanko zato je prva in najvišja odgovornost za strokovno izjemnost ali zgolj "podobnost" članov ustavnega sodišča na strani predsednika/predsednice republike, ki jih predlaga ali pokuri - lahko celo večkrat, kot vidimo. Trgovina, ki so jo predsednica in vladne stranke na stežaj odprle v petek, ni vredna, da je je deležen še najslabši kandidat za karkoli. Tu pa, gospe in gospodje, gre za ustavno sodišče!