Barbara Bradač
V mariborskem Rdečem križu napovedujejo pomemben premik v svojem delovanju. Čeprav bodo še naprej zagotavljali prehransko pomoč socialno najšibkejšim, želijo v prihodnje več energije usmeriti v programe opolnomočenja ljudi, zaščite in reševanja, prve pomoči ter podpore otrokom in starejšim. Ob tem opozarjajo, da se socialna stiska ne zmanjšuje, temveč spreminja.
"S prehrambenimi paketi ljudem le malo olajšamo stisko," opozarja sekretar Rdečega križa Maribor Metod Dolinšek. Organizacija letno razdeli okoli 200 ton hrane iz evropskih paketov, dodatnih 600 ton hrane pa prek logističnega centra distribuira drugim organizacijam v severovzhodni Sloveniji. V Mariboru razdelijo še okoli 2000 prehranskih paketov, krajevne organizacije pa še približno 10.000 paketov pomoči. Po Dolinškovih besedah klasična materialna pomoč vse manj rešuje dejanske težave ljudi, zato že uvajajo sistem vrednostnih kartic, ki upravičencem omogoča samostojnejši nakup osnovnih potrebščin. "S tem razbremenimo naše kadre, ki se lahko bolj usmerijo neposredno k pomoči ljudem namesto k prekladanju paketov. Več časa lahko namenimo pogovoru, iskanju vzrokov stiske in pomoči pri njihovem reševanju," pojasnjuje.
Najbolj prizadeti so še bolj prizadeti
Na Rdečem križu opozarjajo, da se je struktura revščine v zadnjih letih močno spremenila. Zaradi rasti cen hrane, energentov in komunalnih storitev so socialno najbolj ranljivi danes v še hujši stiski kot pred leti. "Prehrana se je v zadnjih letih podražila za približno 40 odstotkov, sredstva za pomoč pa se niso povečala. To pomeni, da lahko pomagamo 40 odstotkov manj ljudem," opozarja Dolinšek.
Po njegovih besedah približno deset odstotkov prebivalcev ne zmore več povezati meseca z mesecem. Na območju, ki ga pokriva mariborski Rdeči križ, pomoč v različnih oblikah prejema približno 30.000 ljudi oziroma vsak šesti prebivalec. Kljub temu v organizaciji ne želijo več energije vlagati v javna prerekanja z občino glede višine sredstev za prehransko pomoč. "Če nekdo ne razume, da 40-odstotna podražitev hrane pomeni tudi 40 odstotkov manj pomoči, potem ne bomo več izgubljali energije s prepričevanjem," pravi Dolinšek.
Država naj pomoč usmeri v kartice, ne v skladišča hrane
Ob napovedanih spremembah socialnih transferjev si Dolinšek želi drugačnega pristopa države. Po njegovem bi bilo učinkoviteje, če bi država pomoč usmerila neposredno ljudem prek vrednostnih kartic, ne pa v velike nabave hrane. Če bi država socialne transferje dodatno zaostrila ali zmanjšala, pa opozarja tudi na širše družbene posledice. "Napovedujem porast kriminala. Človek, ki nima in mu država ne pomaga pri osnovnem preživetju, nima veliko drugih možnosti kot krajo," meni.
Kritičen je tudi do gospodarstva, ki po eni strani govori o družbeni odgovornosti, po drugi pa humanitarnim organizacijam pogosto ne pomaga in pogosto ostajajo le pri besedah o družbeni odgovornosti. Kot primer je navedel Joca Pečečnika, ki je v intervjuju za Večer govoril o pomenu družbene odgovornosti, a se na pisanje Rdečega križa Maribor po Dolinškovih besedah ni odzval. "Svetla izjema je Boscarol," dodaja. Odnos gospodarstva do donacij pa opisuje kot skrb vzbujajoč: "Da mora župan družbeno odgovornost podjetij izsiljevati, je nelegalno, da se razumemo. A tu smo."
Več pozornosti zaščiti, reševanju in prvi pomoči
Pomemben del dejavnosti ostaja letovišče Kurta Kanclerja v Punatu, kjer so lani obeležili 70 let organiziranih letovanj otrok. Pripravljajo petletni razvojni načrt obnove objektov in novogradnje, sredstva bodo zbirali tudi prek SMS-donacij, ki jih bodo začeli zbirati 25. maja. Vedno večji del dejavnosti usmerjajo tudi v zaščito in reševanje. Veliko energije vlagajo v pripravo protokolov za sodelovanje z reševalnimi službami v primeru množičnih nesreč. "Če pride do velike nesreče, se bo pred UKC Maribor zgrnilo ogromno ljudi, ki bodo iskali svojce. Takrat je pomembno, da imamo ljudi, ki znajo delati v kriznih situacijah in lahko razbremenijo zdravstvene službe," pojasnjuje Dolinšek.
Pohvalil pa je mariborsko občino pri projektu vzpostavitve mreže AED-defibrilatorjev v mestu. Analiza študentov mariborske medicinske fakultete je pokazala, da več kot polovica obstoječih aparatov ni v ustreznem stanju. Zato skupaj z občino pripravljajo sistem enotne evidence, vzdrževanja in javne dostopnosti aparatov.
Skrb zaradi širjenja iger na srečo
Dolinšek je kritičen tudi do nedavne odločitve mariborskega mestnega sveta o novi koncesiji za igre na srečo. Opozarja na protislovje: medtem ko politika pomaga delu igralniškega gospodarstva, se na drugi strani organizacije, kot je Zavod Etnika s programom Mladi hazarder, ukvarjajo s posledicami zasvojenosti z igrami na srečo. Te so po njegovih besedah za družine lahko celo hujše od posledic drog.
Rdeči križ Maribor ima 13 zaposlenih, lani pa je v organizaciji delovalo 682 prostovoljcev, ki so opravili več kot 114.000 prostovoljnih ur. Vrednost njihovega dela ocenjujejo na najmanj 1,1 milijona evrov. Kljub temu Dolinšek opozarja, da je prihodnost prostovoljstva negotova. Prostovoljci v krajevnih organizacijah so v povprečju starejši od 70 let. "Brez prostovoljcev ne moremo delati. A ljudi v to ne moreš prisiliti, lahko smo jim le hvaležni," še pravi.
