Vanessa Čokl
Prvotni predlog za imenovanje dr. Barbare Kresal za ustavno sodnico "v trenutnih razmerah nima zadostne podpore za izvolitev, zato ga bo predsednica republike umaknila", so sporočili od Nataše Pirc Musar. Novi predlagani kandidat je dr. Ciril Keršmanc, višji sodnik na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer vodi specializirani in kazenski oddelek. Ostali najprej predlagani imeni, Tamara Kek in mag. Marko Starman, imata zadostno podporo za izvolitev, navajajo pri predsednici, torej najmanj 46 glasov.
A kaj o postopku določa zakon o ustavnem sodišču? Do začetka glasovanja lahko kandidat odstopi od kandidature. Predlagatelj, torej predsednica republike, pa lahko predlaga prijavljene in tudi druge kandidate, ki izpolnjujejo pogoje. Predlaga lahko tudi več kandidatov, kot je prostih mest sodnikov ustavnega sodišča. Predsednica republike to očitno je in ni storila. Prvi predlog je vseboval tri imena za spomladi prosta tri mesta na ustavnem sodišču, zdaj pa ta seznam treh, o katerih so pri predsednici v začetku januarja trdili, da imajo dovolj podpore za izvolitev, spreminja tako, da en predlog umika in ga nadomešča z novim. S soglasjem prečrtane kandidatke? Ta odgovor nam pri predsednici dolgujejo.
Zakon o ustavnem sodišču navaja: Če sodnik ustavnega sodišča ni izvoljen, predsednik republike najpozneje v 14 dneh po dnevu glasovanja v državnem zboru izvede nov postopek ali v istem roku predlaga kandidate izmed tistih, ki so se prijavili na prejšnji poziv, ali druge kandidate.
Ustavno sodišče v vsakem primeru neokrnjeno deluje, ker mora ustavni sodnik, ki se mu je mandat zaključil, počakati, da dobi naslednika ali naslednico.
O Dolencu in Drenikovi
Po opravljenih pogovorih je predsednica republike ugotovila, da ima dr. Primož Dolenc zadostno podporo za izvolitev na mesto guvernerja Banke Slovenije, dr. Simona Drenik Bavdek pa od vseh kandidatov doslej najširšo podporo. Ali to pomeni za ombudsmana nujnih vsaj 60 glasov, predsednica ni sporočila.
Predsednica je o kadrovanjih včeraj govorila tudi s predsednikom vlade. Z Robertom Golobom sta se strinjala, da Slovenija "v tem trenutku nujno potrebuje polno operativne, učinkovito delujoče in strokovno vodene institucije, ki bodo lahko nemoteno opravljale svoje ustavne in zakonske naloge".
Januarska seja državnega zbora, na kateri so predvidena glasovanja, je predvidoma zadnja redna v tem sklicu. Del opozicije ocenjuje, da vztrajati tik pred državnozborskimi volitvami s temi pomembnimi imenovanji ni umestno.
