Odkar pomnim, je 1. maj, praznik dela, moj najljubši praznik. Budnice, proslave na prostem, pred mnogimi leti tudi parade na mariborski Partizanski cesti, kjer sem se rodil in preživel svojih prvih najlepših dvajset let, zvečer kresovanja, grmenje možnarjev po okoliških hribih … Pa kasneje, ko sem prišel v hišo, s katero si ostajava zvesta, sloviti Večerovi izleti, katerih oče je bil Branko Senica. Denimo "romanje" v Rim, na katerem smo se prvič preizkusili mladci Lorenci, Zavrnik, Jančar in moja malenkost. Neskončno čudovitih spominov.
