Pisateljica Rachel Mourier je izredna profesorica na pariški École Pratique des Hautes Études. Na več severnoameriških univerzah je poučevala francoski jezik in književnost ter tri zaporedne sezone sovodila program odličnosti na Middlebury Collegeu v ZDA.
Francoska pisateljica Rachel Mourier je poiskala Liso, fiktivni lik iz svojega istoimenskega romana Mala Lisa, oziroma je, kakor pravi, Lisa našla njo. Napisala je svoj prvi roman Petite Lisa, ki ga je maja 2024 izdala francoska založba Seuil, konec lanskega leta pa je izšel tudi pri slovenski založbi Vida.
Rachel Mourier je bila pred časom v Ljubljani, kjer sva se o njenem romanesknem prvencu pogovarjali v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije in na Slovenskem knjižnem sejmu. Roman odlikuje večplastnost, kajti avtorica se v njem premika med različnimi kolektivnimi imaginariji — od slovenskega in francoskega do nemškega —, hkrati pa svobodno preskakuje tudi v času: iz starosti glavne junakinje Elizabete Vidmar nazaj v mladost in otroštvo, ko je še bila Petite Lisa, ter spet naprej v stara leta vse do bridkega konca, ki čaka slehernika na tej zemlji. A četudi vsi vemo, kam gremo, to ne preprečuje človeštvu, da ne bi ob dobrem sejalo slabo, celo zlo. Dvajseto stoletje je bilo tudi v naših koncih gojišče obojega, lepega in grdega.
Literatura je laboratorij človeške duše, roman Mala Lisa pa dobra analiza. Rdeča nit, ki jo Rachel Mourier vleče skozi pripoved, je vprašanje prenosa: Kaj je spomin? Kaj prenesemo na naslednje generacije? Ob poplavi besed tudi ogromno tišine.
Rachel Mourier je bila pred časom v Ljubljani, kjer sva se o njenem romanesknem prvencu pogovarjali v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije in na Slovenskem knjižnem sejmu. Roman odlikuje večplastnost, kajti avtorica se v njem premika med različnimi kolektivnimi imaginariji — od slovenskega in francoskega do nemškega —, hkrati pa svobodno preskakuje tudi v času: iz starosti glavne junakinje Elizabete Vidmar nazaj v mladost in otroštvo, ko je še bila Petite Lisa, ter spet naprej v stara leta vse do bridkega konca, ki čaka slehernika na tej zemlji. A četudi vsi vemo, kam gremo, to ne preprečuje človeštvu, da ne bi ob dobrem sejalo slabo, celo zlo. Dvajseto stoletje je bilo tudi v naših koncih gojišče obojega, lepega in grdega.
Literatura je laboratorij človeške duše, roman Mala Lisa pa dobra analiza. Rdeča nit, ki jo Rachel Mourier vleče skozi pripoved, je vprašanje prenosa: Kaj je spomin? Kaj prenesemo na naslednje generacije? Ob poplavi besed tudi ogromno tišine.
Mimi Podkrižnik









