"Mesta, ki uspejo oblikovati jasno in konsistentno identiteto, so za prebivalce privlačnejša za življenje, za podjetja privlačnejša za naložbe, za turiste pa bolj zanimiva in prepoznavna," pravi prof. dr. Aleksandra Pisnik, prodekanica za izobraževalno dejavnost na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru.
Maribor se v zadnjih desetletjih pogosto opisuje kot mesto z velikim potencialom – z univerzo, industrijsko tradicijo, geografsko lego in razmeroma raznoliko gospodarsko strukturo. Toda potencial sam po sebi še ne pomeni identitete. Zakaj se Maribor kljub tem prednostim še vedno težko jasno pozicionira kot sodobno gospodarsko središče? In zakaj mesto navzven deluje razdrobljeno, brez enotne zgodbe, ki bi jo lahko razumeli investitorji, podjetja, mladi talenti ali širša javnost?
V pogovoru prof. dr. Aleksandra Pisnik z Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru pojasnjuje, da blagovna znamka mesta ni vprašanje logotipa, slogana ali posameznih promocijskih kampanj, temveč rezultat dolgoročne strategije, usklajenih politik in jasne razvojne vizije. Maribor ima po njenem mnenju več močnih mikroidentitet – od univerzitetne in turistične do industrijske dediščine –, a te danes ne delujejo povezano in zato ne ustvarjajo prepoznavne gospodarske znamke.
Intervju odpira tudi vprašanje, zakaj brez jasnega strateškega fokusa ni mogoče vzpostaviti učinkovite komunikacije z gospodarsko javnostjo in zakaj mesta, ki ne vedo natančno, kaj želijo biti, težko konkurirajo bolj jasno profiliranim urbanim središčem v regiji. Pogovor ni recept za hiter preobrat, temveč trezen razmislek o tem, kaj Mariboru danes manjka, da bi iz potenciala nastala identiteta – in iz identitete prepričljiva zgodba.
V pogovoru prof. dr. Aleksandra Pisnik z Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru pojasnjuje, da blagovna znamka mesta ni vprašanje logotipa, slogana ali posameznih promocijskih kampanj, temveč rezultat dolgoročne strategije, usklajenih politik in jasne razvojne vizije. Maribor ima po njenem mnenju več močnih mikroidentitet – od univerzitetne in turistične do industrijske dediščine –, a te danes ne delujejo povezano in zato ne ustvarjajo prepoznavne gospodarske znamke.
Intervju odpira tudi vprašanje, zakaj brez jasnega strateškega fokusa ni mogoče vzpostaviti učinkovite komunikacije z gospodarsko javnostjo in zakaj mesta, ki ne vedo natančno, kaj želijo biti, težko konkurirajo bolj jasno profiliranim urbanim središčem v regiji. Pogovor ni recept za hiter preobrat, temveč trezen razmislek o tem, kaj Mariboru danes manjka, da bi iz potenciala nastala identiteta – in iz identitete prepričljiva zgodba.
Mitja Sagaj









