Matic Majcen
“Sčasoma se človek najbrž umiri, vsaj naj bi se.” Peter Lovšin med intervjujem v Gradu Kodeljevo v Ljubljani.
V nadaljevanju preberite:
- Z Lovšinom se dobim na Gradu Kodeljevo v Ljubljani na enega najbolj deževnih dni leta, ki je povsem v nasprotju s sončno naravo njegovih pesmi. Prvo vprašanje je povsem logično – kako se ob jubileju počuti slavljenec in ali se s "sedemdesetko" kakorkoli spreminja njegov pogled na svet? "Za to, kar se je spremenilo, ni prav nič kriva sedemdesetletnica, ampak moje preveč zavzeto smučanje," na začetku pogovora pove Lovšin.
- Kar pa se samega nastopanja tiče, se glasbenik ne pritožuje. "Sčasoma se človek najbrž umiri, vsaj naj bi se. Vem pa, da se ne morem primerjati z Jaggerjem, ki je bil včasih moj idol. Saj mi je še zdaj totalna faca. Jaz nimam te fatalne volje, da bi vse podredil enemu cilju."
- Najin tokratni pogovor je imel konkreten cilj. Potem ko sva leta 2023 v Večerovi rubriki Glasbeniki pripovedujejo glasbo na široko debatirala o prelomnem albumu Dolgcajt (1980) skupine Pankrti, tokrat obdelava drugi del njegove kariere, njegovo "solo" pot po razpadu legendarne skupine. Beseda solo je v narekovaju seveda zato, ker je vmes še sledilo pomembno obdobje s skupino Sokoli, v sklopu katere je ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih začel spreminjati svojo identiteto in posnel svoje prve mega uspešnice, po katerih ga poznamo danes.
- Pero Lovšin je z nami delil številne spomine, razmišljanja, anekdote, tudi jako zabavne, pač v njegovem stilu.
- Z Lovšinom se dobim na Gradu Kodeljevo v Ljubljani na enega najbolj deževnih dni leta, ki je povsem v nasprotju s sončno naravo njegovih pesmi. Prvo vprašanje je povsem logično – kako se ob jubileju počuti slavljenec in ali se s "sedemdesetko" kakorkoli spreminja njegov pogled na svet? "Za to, kar se je spremenilo, ni prav nič kriva sedemdesetletnica, ampak moje preveč zavzeto smučanje," na začetku pogovora pove Lovšin.
- Kar pa se samega nastopanja tiče, se glasbenik ne pritožuje. "Sčasoma se človek najbrž umiri, vsaj naj bi se. Vem pa, da se ne morem primerjati z Jaggerjem, ki je bil včasih moj idol. Saj mi je še zdaj totalna faca. Jaz nimam te fatalne volje, da bi vse podredil enemu cilju."
- Najin tokratni pogovor je imel konkreten cilj. Potem ko sva leta 2023 v Večerovi rubriki Glasbeniki pripovedujejo glasbo na široko debatirala o prelomnem albumu Dolgcajt (1980) skupine Pankrti, tokrat obdelava drugi del njegove kariere, njegovo "solo" pot po razpadu legendarne skupine. Beseda solo je v narekovaju seveda zato, ker je vmes še sledilo pomembno obdobje s skupino Sokoli, v sklopu katere je ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih začel spreminjati svojo identiteto in posnel svoje prve mega uspešnice, po katerih ga poznamo danes.
- Pero Lovšin je z nami delil številne spomine, razmišljanja, anekdote, tudi jako zabavne, pač v njegovem stilu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
