/ PETEK, 13. februar
Zbudim se že zgodaj in v misli se mi prikrade obilica dela, ki čaka našo šolo v tem dnevu. Informativni dnevi so. Na ogled šole in naših izobraževalnih programov prihajajo osnovnošolci, ki se odločajo o svoji poklicni poti. Ali bolje rečeno: vsako leto je bolj očitno, da na informativne vse bolj vznemirjeni prihajajo predvsem njihovi starši, osnovnošolci pa včasih ne vedo prav dobro niti tega, zakaj so tukaj, niti kaj bi jih zanimalo. Trend, ki ga opažamo vsi, a le malokdo o njem odkrito spregovori.
Ob deveti uri se naša velika predavalnica napolni do zadnjega kotička. Odpremo še zadnji vhod vanjo in zamudniki so primorani stati, saj prostih sedežev več ni. Kakšen obisk! Koliko ljudi. Z velikim zadovoljstvom pozdravim zbrano množico in obiskovalce preko predstavitve naše šole popeljemo v srednješolski svet na SLGŠ Maribor. Nekaterim se kar iskri v očeh, drugi so polni strahu, spet tretji komaj čakajo, da že vendarle do konca povemo svoje in bodo lahko odšli kam drugam.
Predstavitve ponovimo še ob treh popoldan in vsa zgodba se še enkrat ponovi. Ob koncu dneva smo lahko zadovoljni, saj je vse teklo tako, kot smo si zamislili.
/ SOBOTA, 14. februar
Sobotno jutro je že malce bolj sproščeno, čeprav je za nas delovni dan. Glede na petkov obisk lahko že slutimo, da bo zanimanje za našo šolo tudi v naslednjem šolskem letu veliko. Ko stopim v zbornico, me že zjutraj pričakajo nasmejani obrazi zadovoljnih učiteljev, ki so pripravljeni na novo množico ljudi, da jih popeljejo po šoli. Na pustno soboto na jutranjem omizju ne smejo manjkati niti krofi – in to tisti pravi, ptujski!
Predstavitve naših izobraževalnih programov, razstave in vodeni ogledi so bili zanimivi, raznoliki … In kar se mi zdi najbolj pomembno: bili so zrcalo realnega praktičnega pouka, ki se odvija v naših lesarskih delavnicah in v gozdu. To je pristnost, ki jo obiskovalci čutijo, in to je tisti glas, ki res lahko seže v deveto vas. Čeprav so poklici, za katere izobražujemo na SLGŠ Maribor fizično naporni in precej zahtevni, je zanimanja zanje vsako leto več. Kar je dobro in spodbudno. Ste že izkusili čakalno dobo pri dobrem izkušenem mizarju – da vam izdela kuhinjo ali posteljo? Potem veste, da so čakalne dobe v zdravstvu mala malica. In na naši šoli se trudimo, da bi bilo teh čakalnih dob manj – predvsem zato, ker bi bilo na trgu dovolj mojstrov, ki bi znali mizarska dela vrhunsko narediti.
/ NEDELJA, 15. februar
Z družino si privoščimo ležerno jutro. Zunaj je mrzlo, pa vendar se izza oblakov kaže sonce. Kot strastna ljubiteljica zelenega v dolgi, mrzli in sivi zimi hudo trpim, saj je v naravi tisto, kar iskreno občudujem, v februarju še varno skrito v brstih in popkih. Skoraj brez izjeme ... A skoraj ni povsem. V hudi želji po pristnem občudovanju narave se mi je utrnila misel o tem, da je ravno čas cvetenja nepozebnikov. Čudovitih nepozebnikov, ki zimi kažejo fige tako, da se odenejo v cvetoče obleke in se ne zmenijo ne za zimo, ne za mraz, ne za dejstvo, da pomladi ni še niti za ovinkom. V mislih sem že imela čudovit nedeljski sprehod, obarvan s sramežljivimi zimskimi sončnim žarki, ob cvetočih nepozebnikih. Toda na srečo sem še pravočasno ugotovila, da je Botanični vrt Univerze v Mariboru v nedeljo zaprt. Škoda, da so en dan cveteli samo zase. Meni bi prav polepšali dan in nasitili bi mojo željo po tem, da vendarle že pride tisti čas v letu, ko vse vzbrsti, ozeleni in zacveti. Saj veste, da imamo iskreni ljubitelji narave spomladi le eno samo dilemo: kje jo preživeti, da nam bo najlepše.
/ PONEDELJEK, 16. februar
Ponedeljkove strani časopisov in družbenih medijev polnijo novice o naših olimpijskih dobitnikih medalj. Ob tem se še enkrat več zamislim, koliko odrekanja, poguma in tihega vztrajanja je prisotnega v življenju teh tekmovalcev. Čeprav nam je bilo Slovencem skozi zgodovino pripisano dejstvo, da smo hlapčevski narod, nam naši športniki nenehno in vztrajno dokazujejo, da smo v resnici zmagoslaven narod. Zaradi tega, ker verjamemo, tudi ko je res težko.
/ TOREK, 17. februar
Na koledarju je pustni torek. Kar nekaj sodelavcev se je odločilo, da bodo del skupinskega maskiranja – zaposleni so bili ta dan pantomimiki. Precej zahteven lik za učitelja, ki mora biti vedno brez izjeme glasen in jasen, pantomimiki pa so tihi opazovalci, ki brez besed povedo veliko. Bilo je smeha, presenečenih pogledov dijakov in tiste sproščene energije, ki jo šolski prostor včasih prav potrebuje. Takšni dnevi nas spomnijo, da šola niso le urnik, ocenjevanje in obveznosti. Je tudi skupnost. Je prostor odnosov.
Navkljub vsej norčavosti, ki so si jo danes dovolili zaposleni, pa v ozadju teče resno življenje, ki ga spremljajo še kako resni problemi. SLGŠ Maribor ima v upravljanju 160 ha šolskega gozda. Zelo ponosni smo nanj in radi se pohvalimo s tem, da je to naša najlepša učilnica. Le kje bi se gozdar lahko bolje počutil kot v okolju, ki ga res dobro pozna – torej v gozdu? Toda upravljanje gozda ni samo romantika v obliki sprehodov, poslušanja ptic in filozofiranja o drevesih. Je tudi velika odgovornost. In drevesa v našem gozdu so ogrožala okoliške hiše. Stanovalci so nas pozvali k sečnji. Delo v gozdu je vedno zahtevno, kadar pa ga še dodatno otežujejo veliki nakloni terena, sečnja v bližini električnih kablov, cest in parkirišč, je vse skupaj še toliko bolj zapleteno. Delo danes še ni bilo dokončano. Nadaljevali bodo jutri.
/ SREDA, 18. februar
Dogovarjamo se o ERASMUS projektih. Naša šola ima dve organizacijski enoti: Srednjo lesarsko in gozdarsko šolo Maribor ter Višjo šolo za les in oblikovanje Maribor. Na višji šoli se naši študentje izobražujejo v programih lesarstvo in oblikovanje, je zelo močna na področju mednarodnih izmenjav in mobilnosti študentov in zaposlenih. Ekipa predavateljev pripravlja prijavo projekta – skupaj s partnerji iz Bolgarije. V okviru mednarodnega projekta bomo povezovali lesarske vsebine z vsebinami trajnostne mode. Zanimivo in navdušujoče. Upajmo, da bo seme te prijave padlo na plodna tla in bo iz njega zraslo kvalitetno mednarodno projektno delo. Tudi sicer dijakom ponujamo možnosti za mednarodne izmenjave. Radi se udeležujejo mednarodnih praks. Letos so bili že v Berlinu in Litvi, v prihodnjih mesecih pa odhajajo na Kreto in Malto. Kako čudovite izkušnje so to zanje.
Posek dreves, ki so ogrožala stanovanjske hiše, so naši učitelji in dijaki danes dokončali in delo je bilo opravljeno varno. Kar oddahnem si, ko se peljem domov, saj še kako dobro vem, da se lahko nesreče v gozdu pripetijo tudi največjim in najbolj izkušenim mojstrom, kaj šele dijakom, ki se še učijo pravilnega in varnega dela.
/ ČETRTEK, 19. februar
Četrto šolsko uro se pridružim predstavitvi raziskovalnih nalog dijakov naše šole. Izjemno ponosna sem na vse tiste dijake, ki se odločijo za pripravo raziskovalne naloge. Za to, da se pripravi kvalitetna naloga, je potrebnega veliko odrekanja in prilagajanja. Ampak zadovoljstvo, ki ga vidiš na obrazih dijakov, ko so naloge dokončane in predstavljene svetu, je neprecenljivo. Imeli smo šolske predstavitve raziskovalnih nalog. Ponosna sem na naše najboljše dijake, ki že v srednji šoli kažejo, da v pozitivnem smislu izstopajo iz povprečja, da naredijo več in bolje od ostalih. Žal je sistem naravnan tako, da so ti dijaki preveč prepuščeni sami sebi. Upam, da mi bo uspelo vsaj na naši šoli najti način, da bomo tudi tem dijakom, ki so boljši od povprečja, znali učitelji res stati ob strani in jim odstirati poti do še bolj širokega znanja. V tem se skriva naša svetla prihodnost in v tem tiči razvoj družbe.
Proti koncu delovnega dne pa je pripravljen tudi razpis za tekmovanje Lesarijado, ki ga posredujem ravnateljem vseh lesarskih šol. Srednja lesarska in gozdarska šola Maribor v tem šolskem letu organizira srečanje oz. tekmovanje vseh lesarskih šol v Sloveniji. Velik dogodek in še ena velika organizacija za nas. Ob tem se še enkrat več zavem, kako čudovite učitelje imamo na šoli, koliko dela je bilo že do sedaj narejenega, da je vse pripravljeno tako, kot mora biti. V naši zbornici so tako mladi energični učitelji, ki prinašajo nove ideje in novo energijo, kot tudi starejši, ki s svojo modrostjo in izkušnjami bogatijo naš svet.
Jutri prihaja nov dan – petek pred počitnicami. Vse petke imamo radi, toda petki pred počitnicami imajo svoj poseben čar. To vedo učenci in dijaki … in na nek prav poseben način tudi učitelji in ravnatelji.
Dr. Mateja Kišek Vovk, ravnateljica Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor in direktorica zavoda Lesarska šola Maribor. Doktorica znanosti s področja gozdarstva in upravljanja gozdnih ekosistemov. Izdala sem knjigo z naslovom Drevesa Slovenije in vse tisto, česar še nikoli niste slišali o njih, ki je prepletena z mojo strastjo do dreves, narave in pisanja. Kot ravnateljica si želim graditi šolo, kjer sta gozdarstvo in lesarstvo tesno prepletena. Zgodba vsakega lesenega izdelka se namreč začne nekje v gozdu.
