/ ČETRTEK, 28. maj
Jutrooo! Alarm mi zazvoni ob 7.00 in mi pravi, da moram objaviti nek video. Potrebujem nekaj trenutkov, da se spomnim, kaj se dogaja, kje sem in kateri video je danes na sporedu - ali je to zdaj za Kiki projekt, za Geobando, za Gala Halo ali za dobrodelni koncert En dva svetova? To so namreč moji štirje glavni projekti. Pogledam na koledarček, kamor mi je Kiki iz preteklosti napisala vse podrobnosti - aha, Gala Hala!
Vstanem in se lotim promocije. Moje življenje zadnje čase držijo skupaj budilke in opomniki, sicer sem za tak tempo čisto preveč raztreščena in sproti veliko stvari pozabim.
Ob devetih sva zmenjena z Blažem Miklom v njegovem studiu na Rudniku, kamor se iz Šiške vsak torek peljem s kolesom. Danes je eden takih dni, ko ne morem poslušati glasbe, ker imam v glavi preveč informacij in mi misli divjajo sto na uro - zato te vožnje s kolesom izkoristim za tišino.
Z Blažem delava Smrkljo, eno od pesmi na albumu Pravljice, in se kakšno uro ukvarjava samo z bas linijo, ker nama ta ne štima.
Z Blažem končava "session" ob dvanajstih, on mora v službo, jaz pa domov. Do svoje študentske sobe v Šiški imam kakih 30 minut kolesarjenja skozi center Ljubljane. Pri glavni postaji, kjer gradijo nov šoping center (kot da v Ljubljani potrebujemo še en šoping center!!), me nadere policist, češ da tu ni dovoljeno za kolesarje - od kdaj pa to? Skratka, kaos!
Z Jako (fantom) sva rekla, da bova skupaj jedla kosilo, preden bo šel on učit kitaro, jaz pa na vaje z bendom. Ampak odkar sem rekla, da bom jedla manj bele moke, kar žal vključuje tudi moje najljubše makarone s pestom, si moram za kuhanje vzeti več časa, kot sem navajena. Grem v trgovino in gledam, kaj sploh pomeni zdravo kosilo. Na koncu pristanem pred polico z ajdovo kašo z gobami.
Sledijo vaje s Kiki bendom, grem pa še na druge vaje benda Asterie. Pridem domov okoli sedmih in dve uri visim na Reaperju (program za ustvarjanje glasbe) in pišem melodije.
Od devetih sledi delo v Gala Hali. Koncert ni razprodan, a je vseeno veliko ljudi - delam do dveh ponoči, potem pa grem domov spat.
/ PETEK, 29. maj
V petek imam budilko za 8.00 in nato še eno budilko, ki mi pravi, da moram poslati nek dokument za naš dogodek za Palestino. Ta se je odvil že pred dvema tednoma v Kinu Šiška, a še vedno nisem uredila vseh birokratskih stvari. In še do konca junija je mogoče donirati za palestinske družine s SMS-kodo PALESTINA5 na številko 1919 (to lahko naredite tudi vi!).
Vstanem, grem do papirnice, izpolnim dokumente in jih pošljem po pošti. Kako je vroče! Potem v knjižnici vzamem računalnik iz torbe in delam kakšno uro promocije za Gala Halo, predvsem da nadoknadim za nazaj.
Potem pa vaje za swing band Geobanda. Od doma vzamem nekaj lepših oblek, ker danes poteka dan odprtih vrat in uradna otvoritev institucije na Vrhniki, katere del smo tudi mi. Ker bodo ljudje prišli na ogled, mi bomo pa imeli "odprto vajo", je to v moji glavi isto kot nastop. Dobimo se s pevkama Nino in Galo in se skupaj odpeljemo na Vrhniko. Ker nisem uspela še nič pojesti, se veselim dogodka, kjer je tudi pogostitev.
Kasneje popoldne se spomnim, da sem čisto pozabila odpisati nekomu, ki me je spraševal za koncert na Primorskem, zato se lotim nekajurnega dela na računalniku, kar obsega vse stvari, ki bi jih lahko uredila že prej, a nisem uspela.
Ker se danes delo v Gala Hali začne ob 22.00, imam do takrat nekaj ur časa, zato greva z mojim Jako na večerni piknik v Tivoli, kjer se končno zares najem. Tako sem sita, da bi kar obležala v parku na travi - ampak je počasi ura devet in se moram odpraviti v Gala Halo na dogodek. Danes je hip hop, veliko ljudi. Delam do pol štirih, spat grem ob štirih.
/ SOBOTA, 30. maj
Zjutraj bi morala vstati ob osmih, a sem preutrujena in spim do devetih. Potem se lotim svojega mesečnega administrativnega dela. Ali sem kaj pozabila plačati, ali sem vsem odpisala, ali sem vse objavila? Seveda mi še veliko stvari manjka, zato to delo traja kar nekaj časa. Vmes dobim idejo za novo pesem in stečem hitro po telefon, da si posnamem melodijo, da ne bom pozabila - veliko takih posnetkov imam. Temu dam naslov "Alica", po Alici v Čudežni deželi. Ko ga kasneje poslušam, ni zelo kvaliteten, a ideja vseeno je. Odločim se, da bom pred sobotnim kosilom pri Jakovih starših v Kranju skočila še v fitnes - glede na to, da plačujem 30 evrov na mesec, čisto premalo hodim tja.
Pri Jakovih jemo za kosilo doma narejeno pico - njam! Tako sem sita, da po kosilu kar obležim na kavču in z njimi gledam serijo Prijatelji. Zelo fajn!
Oba se vrneva v Ljubljano ob 19. uri, ker gre Jaka na predstavo v Dramo, jaz pa v Gala Halo. Danes je trap, kar res ni moj najljubši žanr, ampak me naš glasbeni gost večera z imenom 8rookie prijetno preseneti s svojim energičnim nastopom. Očitno poslušam tudi trap! Delam do štirih, v postelji sem ob pol petih ponoči, ko so ptički že budni.
/ NEDELJA, 31. maj
Tako sem zaspana! Dopoldne vstanem ob desetih, ker si nočem preveč zamakniti bioritma - moja občasna nočna dela so premalo pogosta, da bi si zanje prilagodila celoten teden. A vseeno sem zelo utrujena in ko grem v fitnes (ta mesec sem bila samo trikrat!), sem čisto prešibka. Sprijaznim se s tem, da telo pač ne zmore in da ni to nič takega, zato grem le malo hodit na tekoči trak, se pol ure raztegujem in grem domov. Nič ne de!
Doma delam videe za promocijo mojega videospota Povej, vmes tudi malo zadremam. Po kosilu sem zmenjena z našim pianistom Matevžem, ker delava klavirski part za mojo pesem Ubožec. Obožujem klavir!
Z Matevžem narediva še par videov klavirja - on ne mara biti na kameri, zato snemam samo njegove roke - nato se posloviva in jaz se v dežju, ki se je vmes vlil, odpeljem domov, brez dežnika, z ruto čez glavo. Ko pridem domov, se spomnim, da sva z Jako obesila perilo na skupno teraso našega bloka - joj! Zdaj je čisto premočeno.
Zvečer se dobim s kolegicama na pijači. Nehalo je deževati in zdaj je prav prijetno in sveže. Spat grem ob devetih, da nadoknadim za nazaj. Zaspim ob prijetnem zvoku tipkovnice, ko moj Jaka dolgo v noč tipka svojo magistrsko nalogo.
/ PONEDELJEK, 1. junij
V ponedeljek greva s kolegico, PR agentko Ajdo, skupaj v Maribor promovirat moj novi singel Povej. Tako sem vesela, da lahko delam take stvari - sploh ne morem verjeti, da koga dejansko zanima, kaj imam povedati. Zjutraj ob 7.00 imam avtobus do Celja, kjer me bo Ajda pobrala. Tam grem v mladinski center MCC na zajtrk, ki je zelo poceni, kar je super! Medtem ko jem, me motijo moji kodri, ki so spredaj že malo predolgi in mi silijo v oči - zato grem čez cesto v kitajsko trgovino in si tam kupim škarjice za nohte. Na stranišču MCC-ja si postrižem lase, ravno toliko, da me ne motijo več, potem pa me Ajda pobere in se odpeljeva v Maribor.
Tako je lepo! In čeprav je bil zjutraj dež, opoldne posije sonce. Tokrat imam celo dežnik. Greva na prvi radio na intervju, jaz sem malo živčna, ampak sem vesela, da ni v živo - tako vem, da bodo vsa moja mašila (ki jih je zelo veliko!) lahko izrezali. Zelo močan vtis pusti na meni radijski voditelj, ki tako gladko govori, da zveni, kot da bi bral tekst, ampak ga ne - noro! Njemu se seveda ne zdi nič posebnega, saj to počne že 20 let.
Potem greva na naslednji intervju, jaz pa po centru Maribora navdušeno fotkam te lepe rdeče strehe, pisano kolo, nenavaden orjaški kip vilice, reko Dravo in labode. Po intervjuju si z Ajdo privoščiva kosilo v centru - špargljevo rižoto, njam!
Ravno ko jeva zadnje grižljaje, se vlije dež, zato na hitro pojeva, plačava in stečeva čez cesto na še en znan slovenski radio. Dežnik sem seveda pozabila v avtu. Za las sva se izognili plohi, ki pa se hitro umiri - do konca intervjuja je že spet sončno, kot da se ne bi nič zgodilo. Radijska voditelja se hecata, da je "Kiki prinesla s sabo nevihto", kar mi je navdihujoča ideja. Priklicati nevihto, to bi bilo epsko.
Ura je že pet, z Ajdo greva na sladoled in potem domov v Ljubljano. Celo pot v avtu poslušava pesmi iz High school musical, čemur lahko v svojem slengu rečem samo "peak"! Doma sem zmenjena s cimro Danajo, da ji pomagam pri zvoku za njen dokumentarni film, a se moje delo hitro zaključi, ko čez kake pol ure pred njenim računalnikom kar sede zakinkam - zato se zmeniva, da bom nadoknadila v sredo.
Znova grem zgodaj spat, ker me naslednje jutro čaka veliko dela.
/ TOREK, 2. junij
Danes je eden teh dni, ko nekako nisem čisto prisotna, ker moja glava plava med mojimi obveznostmi in se vse ure nekako zameglijo. Delam oglase za dogodke v Gala Hali, delam videe za Kiki, imam studio z Blažem, potem grem pa hitro domov in nazaj za računalnik. Z Jako ne uspeva skupaj jesti, ker ima on danes prej službo, zato pojem stare ramen nudle, ki jih imam prav za take priložnosti. Vmes me kliče mami, da narediva plan, kako bomo v soboto šli z družino na poroko - na Dunaju se namreč poroči mamina sestrična. Zelo zelo se veselim Dunaja, moje najljubše mesto!
/ SREDA, 3. junij
Dopoldne končno uredim Danajin zvok - in ker sva obe tako veseli, da je narejeno, se zmeniva, da bova šli enkrat proslavit na bazen.
Danes je v studiu poseben dan, saj z Blažem snemava našo spremljevalno vokalistko Niko. Nika je v Kiki bendu, hkrati je pa tudi dolgoletna partnerka mojega bratca Eliasa. Zato greva pred studiem skupaj k moji noni na kosilo (jota! njam), potem pa jaz Eliasu še pobrijem lase, za kar je že skrajni čas. Z Niko se potem odpeljeva k Blažu na Rudnik.
Dobro smo posneli. Njen glas je zdaj v Hiši iz sanj, Smrklji in v Ubožcu. Zelo zelo se veselim, da bom konec leta končno lahko vsem pokazala svoj album Pravljice!
