Andreja Kutin
Igor Selan
Tezno naj bi gostilo še sežigalnico odpadkov.
Po letih omahovanja je vlada minuli mesec vendarle sprejela uredbo o sežigu komunalnih odpadkov in s tem omogočila začetek umeščenja dveh novih objektov za energijsko izrabo odpadkov oziroma sežigalnic, kot se jim reče poljudno, v prostor. Marsikdo se ob tem sprašuje, zakaj Slovenija kar naenkrat potrebuje te obrate, ko pa nam je doslej brez njih domnevno šlo čisto v redu, še posebno ker tovrstni objekti vendarle predstavljajo določena tveganja, ki jih je v grobem mogoče razdeliti v dve skupini - tveganja za zdravje in tveganja za okolje.
- Slovenija nima ustreznih kapacitet za končno predelavo odpadkov in kar 75 odstotkov vseh zbranih odpadkov izvozimo.
- Kdo je prvi zastavil načrte za sežigalnico v Mariboru?
- Kako naj bi financirali sežigalnice?
- Kaj so glavne slabosti in tveganja?
- Kako je nastajal projekt sežigalnice v Mariboru?
- Kaj so glavni zadržki v Ljubljani?
- Slovenija nima ustreznih kapacitet za končno predelavo odpadkov in kar 75 odstotkov vseh zbranih odpadkov izvozimo.
- Kdo je prvi zastavil načrte za sežigalnico v Mariboru?
- Kako naj bi financirali sežigalnice?
- Kaj so glavne slabosti in tveganja?
- Kako je nastajal projekt sežigalnice v Mariboru?
- Kaj so glavni zadržki v Ljubljani?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
