Igor Selan
Vlada je danes sprejela uredbo o sežigu komunalnih odpadkov, s čimer je narejen pomemben korak za začetek vzpostavitve dveh novih sežigalnic oziroma objektov za termično izrabo odpadkov. Sežigalnici bosta predvidoma v Mariboru in Ljubljani, obe občini sta namreč za gradnjo sežigalnic že izrazili interes in sta za to v Sloveniji praktično tudi edini primerni, saj imata s svojimi sistemi daljinskega ogrevanja edini primeren ponor toplote. Natančne lokacije novih obratov sicer še niso točno opredeljene, različne možnosti se bo tehtalo v okviru postopkov umeščanja v prostor, a je znano, da želi mariborska občina sežigalnico zgraditi ob prostorih sortirnice na Taboru, torej za trgovskimi centri na Tržaški cesti, medtem ko v Ljubljani ocenjujejo, da bi najprimernejša lokacija bila ob regijskem centru za ravnanje z odpadki na Barju.
Uporabiti bo treba najboljše tehnologije
Obe mesti bosta pri umeščanju objektov v prostor morali zadostiti tudi številnim in zelo strogim okoljevarstvenim pogojem. "Pri izbiri lokacije bodo namreč med drugim upoštevane tudi gostota naseljenosti, meteorološki pogoji, stanje tal, podtalnice in voda. Ob tem uredba določa tudi, da bodo morale biti uporabljene najboljše razpoložljive tehnologije," je danes ob predstavitvi uredbe povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Glede na uredbo naj bi bila oba obrata zgrajena in priključena na daljinsko ogrevanje najkasneje v sedmih letih.
Glede na uredbo naj bi bila oba obrata zgrajena in priključena na daljinsko ogrevanje najkasneje v sedmih letih. Na ministrstvu pri tem pričakujejo, da se bo z izgradnjo sežigalnic v obeh mestih pocenilo ravnanje z odpadki, pa tudi daljinsko ogrevanje. Medtem, ko so v Mariboru glede tega vprašanja do zdaj bili zadržani, je ljubljanski župan Zoran Jankovič že pred časom napovedal, da bi lahko daljinsko ogrevanje v Ljubljani bilo cenejše kar do 20 odstotkov.
V Mariboru bo obdelali 50 tisoč ton odpadkov letno
Da bi pridobili državno koncesijo, ta bo podeljena za 30 let, se bosta morali občini prijaviti tudi na javni mednarodni razpis, v Sloveniji bo namreč sežig odpadkov za razliko od drugih evropskih držav, kjer je to prepuščeno tržni dejavnosti, urejen kot gospodarska javna služba (GJS). Ministrstvo bo razpis za koncesijo predvidoma izdalo še letos poleti, če bi vse potekalo po idealnem scenariju, torej brez pritožb, bi lahko koncesiji podelili v začetku prihodnjega leta. Doslej so sicer vsi postopki zamujali, kar pa ni presenetljivo, saj Slovenija tovrstne postopke pripravlja prvič.
Arsenovič: "Maribor ima jasno vizijo:"
Na sprejem uredbe o sežigu odpadkov se je odzval tudi mariborski župan Saša Arsenovič: "Zahvaljujem se vladi in ministrstvu, da so sprejeli uredbo, ki smo jo vsi pričakovali že dalj časa. Že dolgo je namreč jasno, da bomo morali za svoje odpadke poskrbeti sami, saj lahko ti služijo nam ali pa z njimi, tako kot zdaj, služijo drugi. Maribor ima jasno vizijo, kako graditi čisto mesto in tlakovati pot do energetske samooskrbe in neodvisnosti."
Ob tem je Arsenovič vlado pozval, naj vendarle najde ustrezne rešitve tudi za sofinanciranje projekta, saj bo gradnja sežigalnice, ta je bila po projektu iz leta 2019 ocenjena na dobrih 50 milijonov evrov, za občino velik razvojni kot tudi finančni izziv.
Po uredbi bo v Sloveniji mogoče termično obdelati 220 tisoč ton odpadkov letno, 140 tisoč ton od tega v okviru GJS. Ob obstoječi celjski sežigalnici, ki ima dovoljenje za 40 tisoč ton, bi naj mariborska sežigalnica letno obdelala okrog 50 tisoč, ljubljanska pa okrog 130 tisoč ton odpadkov. Mariborski sežigalnici naj bi gorivo ob Snagi, ki lahko sama zagotovi le okrog 14 tisoč ton gorljivih odpadkov letno, zagotovila celotna vzhodna regija s Koroško in Prekmurjem, Ljubljanska bi odpadke dobivala iz zahodne regije.
Možen tudi sežig komunalnega blata
Kot je povedal minister Bojan Kumer, uredba še ne ureja financiranja izgradnje sežigalnic, načeloma naj bi šlo za investiciji obeh občin, saj naj bi se investicija pokrila s ceno ravnanja z odpadki. Kljub temu na ministrstvu ne izključujejo tudi možnosti sofinanciranja s strani države. Obe sežigalnici bosta lahko tudi kogeneraciji, ob toploti bosta torej lahko proizvajali tudi električno energijo, hkrati bosta obe imeli tudi možnost sežiganja komunalnega blata iz centralnih čistilnih naprav, a ne kot sosežig, ampak le kot popolnoma ločeno storitev. Kot so danes dodatno sporočili z Energetike, bi lahko s sežigalnico v sistemu daljinskega ogrevanja pokrili kar 60 odstotkov vseh potreb po toplotni energiji.
"Obe sežigalnici bosta imeli tudi možnost sežiganja komunalnega blata iz centralnih čistilnih naprav, a ne kot sosežig, ampak kot popolnoma ločeno storitev."
Čeprav bo država predpisala tudi metodologijo za določanje cen toplote obeh sežigalnic, na ministrstvu pričakujejo, da se bodo cene med Mariborom in Ljubljano vseeno nekoliko, a ne pretirano, razlikovale. Bo pa še naprej najcenejše Celje, tamkajšnji obrat za termično izrabo odpadkov je namreč že dodobra amortiziran.
Namen povečati samozadostnost in neodvisnost države
Tudi za vmesno obdobje do izgradnje sežigalnic ministrstvo pripravlja nove rešitve. Država naj bi tako za obdobje prihodnjih štirih let z razpisom poiskala le enega prevzemnika odpadkov, ki bi lahko te izvažal v tujino. Minister Kumer je prepričan, da bi s tem ustvarili bolj predvidljivo okolje, v katerem bi stroški prevzema odpadkov bili nižji, saj bi se lahko ta prevzemnik z garancijo države uspešneje pogajal z odjemalci v tujini, predvsem zato, ker bi lahko zagotavljal večje količine odpadkov za daljše obdobje.
Kot je še povedal minister Kumer, je namen uredbe povečati samozadostnost in neodvisnost države, ki nima zadostnih lastnih kapacitet za predelavo oziroma izrabo odpadkov, zato mora te izvažati v tujino. "Trenutno smo skorajda popolnoma odvisni od tujih kapacitet, kar v zadnjih letih ravnanje z odpadki v Sloveniji vse bolj draži, saj so nekatere sosednje države iz različnih razlogov omejile sprejem naših odpadkov, zato ti potujejo vedno dlje. Prav tako s tem rešujemo tudi vprašanje požarne varnosti, saj zdaj, ko se odpadki prekomerno kopičijo pri naših prevzemnikih, prihaja do požarov in drugih nedopustnih okoljskih vplivov."
