
Kolikor imamo radi poletje zaradi pretežno lepega vremena, toliko bolj postane naporno, ko se srečamo z visokimi temperaturami. Ko se zrak segreje nad 30 stopinj Celzija ali celo nad 35, nam klima v zaprtih prostorih vsaj nekoliko pomaga. A vsake toliko je le treba ven, pa tudi hrana in pijača sta v vročih dneh še kako potrebni. A vsaka v vročini ni primerna.
Vsi vemo, da sredi poletja ne bomo pripravljali sarme in kislega zelja s pečenicami, ne bomo kuhali izdatnih enolončnic in pekli svinjskih pečenk. Že tako zaradi vročine utrujeno telo bi le še dodatno obremenili, zato se velja v vročih dneh držati nekaj zlatih pravil, da s hrano in pijačo poskrbimo za boljše počutje. In lažje prenašanje vročine.
Nekaj za žejo ...
Ker s potenjem izgubljamo tekočino in s tem tudi koristne snovi, moramo telesu zagotoviti dovolj tekočine, da ne dehidrira. In že pri gašenju žeje smo različni. Nekateri prisegajo na ledeno mrzlo pijačo, na primer na kozarec s pijačo z mehurčki in kockami ledu, spet drugi na napitke sobne temperature ali vsaj nekoliko ohlajene in brez dodanega ledu. Strokovnjaki svetujejo zmernost pri ledeno hladnih napitkih, a kaj, ko se jim je tako težko upreti. A lahko vsaj poskusimo s pripravo okusnih napitkov iz različnega sadja in zelišč. Začnemo lahko z vodo, ki ji dodamo rezine sveže kumarice in liste mete ali melise. V vrč damo še nekaj kock ledu, pa bo ravno prav. Ali damo v vodo jagodičevje in ga nekoliko zmečkamo, da izteče sok, ali pa vse skupaj zmiksamo v multipraktiku. Rezine limone in limete so sila uporabne za pripravo raznih napitkov. Že navaden čaj, ki mu dodamo limonin ali limetin sok, bo osvežilna pijača.

Uporabimo lahko različne sadne in zeliščne čaje, tudi zeleni čaj je dobrodošel za takšne kombinacije. Namesto sladkorja uporabimo kakšen doma pripravljen sirup, bezgov na primer ali metin. Iz lubenice prav tako lahko pripravo osvežilen sok, ki ga obogatimo z meliso ali meto, ki sta za razne napitke najbolj pogosto uporabljeni zelišči. Poigramo se lahko tudi s sokom iz korenčka in mu za pikantnost dodamo malo ingverja. Če nam je okus premočan, tako pripravljen sok razredčimo z jabolčnim ali pomarančnim sokom. Ribez, ki v tem času že počasi zori, bo s svojo kislino še dodatno osvežil vsako sadno pijačo. Navsezadnje pa se bomo osvežili tudi z navadno pitno vodo.
Alkoholu se v poletni vročini raje izogibajmo. Če se nam že zahoče, si pripravimo sangrio, priljubljeno špansko pijačo iz rdečega vina, na kose narezanega sadja z obveznim dodatkom pomaranče in nekaj brizgov penine. A pijmo jo v debeli senci in pozno popoldan, ko sonce ni več tako močno, sicer zna boleti glava.
... in nekaj za lakoto
Žejni torej ne bomo. Tudi lačni ni treba da smo poleti, čeprav na jedilniku niso izdatne, nasitne jedi kot jeseni in pozimi. Priprava obrokov je poleti lahko pravi užitek. Vsaj nekajkrat na teden tudi ne potrebujemo štedilnika ali pečice. Ali pa ju uporabljamo res zelo malo, toliko da toplotno obdelamo meso ali kakšno zelenjavo, ki je ne moremo jesti surove. Kot je na primer stročji fižol. Glede mesa velja, da se poleti izogibajmo rdečemu mesu, ker nas bo prebava tega v vročini še dodatno utrudila, pa prekajenemu, klobasam in podobnim jedem. Privoščimo si perutnino, ribe in morske sadeže, rdeče ali svinjsko meso pa prihranimo za kak hladnejši, deževen dan. Pripravo mesa si poleti skrajšamo na povsem preprost način - meso narežemo na trakove, ribe na manjše kose in obrok bo hitro nared. Zelenjave nam ni treba peči ali kuhati več kot nekaj minut, zgolj toliko časa jo mešamo v ponvi, da se navzame okusa začimb. Naj velja pravilo - vso zelenjavo, ki jo lahko jemo surovo, in to je večina, toplotno obdelajmo le v nekaj minutah. Prihranimo čas, ohranimo pa veliko koristnih, zdravih snovi.

Morda bo zamisel o mlačnih juhah sredi poletja komu smešna, a je vse prej kot to. Vroča juha, kot je na primer goveja pozimi, bi nas poleti le še bolj segrela, to vemo. A mlačna zelenjavna juha bo pravšnja. Kakšno si bomo pripravili, je odvisno od tega, kaj imamo pri roki in kakšni okusi so nam blizu. Izbire je dovolj. Paradižnik, paprika, kumare, koleraba, mlada čebula, brokoli, cvetača, bučke, mlado zelje, mlad krompir, prvi česen, korenček, peteršilj in zelena, če naštejemo zgolj nekaj najbolj uporabljene zelenjave. Z dodatkom katere od stročnic (čičerika, mladi bob) ali žitaric bomo tudi brez mesa imeli popoln poletni obrok. In seveda je vsa zelenjava primerna tudi za različne vrste solat. Karkoli bomo dali v skledo, bo polno svežine in okusa.
Hladne juhe in še kaj
Najbolj slavna hladna juha je seveda španski gaspačo, pripravljen iz sveže zelenjave in dodatkov. A tudi najbolj znan gaspačo, paradižnikov, bo še pridobil okus, če mu dodamo na drobne kocke narezano svežo kumarico. Ali če hladno juho iz paprike potresemo s praženimi pinjolami. Pa francoski vichyssoisse, hladna juha iz pora, krompirja, smetane in piščančje jušne osnove. In naš balkanski tarator - kislo mleko, kumare, česen, olivno olje in grobo nasekljani orehi. Pa iranska juha iz jogurta in kopra - in za konec še enkrat v Španijo, tokrat v Malago. Ponašajo se z izjemno okusno juho iz kruha, mandljev, česna, vode, olivnega olja in kisa, postrežejo pa jo z grozdjem.
Hladna juha s peso in kumarami
2 srednje veliki rdeči pesi
2 srednje veliki sveži kumari
sol, ščepec belega popra
1 l kefirja ali kislega mleka
1 čajna žlička kopra
Rdečo peso skuhamo in jo narežemo na kocke. Kumaro olupimo in prav tako narežemo na manjše kose. Skupaj s kefirjem ali kislim mlekom koščke pese in kumarice spasiramo v blenderju ali s paličnim mešalnikom, potem dodamo še sol in poper. Skledo s hladno juho damo za nekaj ur v hladilnik, potem jo nalijemo v skodelice ali kozarce in tik preden postrežemo, jo še potresemo s svežim ali suhim koprom.
Namesto kefirja ali kislega mleka lahko uporabimo tudi tekoči jogurt, juha pa bo še boljša, če dodamo malo žličko hrena. Če želimo bolj osvežilno juho, potem peso naribamo in jo poškropimo s kisom ali limoninim sokom in pokrito pustimo čez noč. Naslednji dan marinirano peso dodamo kumaram in dokončamo hladno juho, kakor je opisano v receptu. Da bo juha nekoliko bolj izdatna, ji lahko dodamo čisto na drobno sesekljano ali naribano trdo kuhano jajce.

In če se nam poleti vseeno zahoče kaj iz pečice, si privoščimo. Na primer zloženec iz testenin z bučkami namesto z mesom ali pekač z mladim krompirjem in različno zelenjavo ter začimbami - tudi sladki krompir je odličen pečen ali pripravljen kot pire, lahko pa tudi dodatek juham.
In seveda tudi poleti ne moremo brez sladkega. Ok, sladoled je pravšnja osvežitev, a tudi pita z breskvami ali višnjami, pečenimi v listnatem testu, ne bosta pretežki za poletno sladkanje. Sadnih solat lahko pripravimo nešteto - ali pa hladne strjenke iz jogurta in smetane z dodatkom sadja. Pa italijanski semifredo, osvežilna sadna sladica, tesna sorodnica sladoleda. A če nam ni do priprave sladic, nič narobe. Poletje nam ponuja toliko svežega sadja, da nam res ne more biti dolgčas. Breskve, slive, nektarine, slastne marelice, maline in borovnice, da melon in lubenic sploh ne omenjamo. Ne, poleti ne bomo ne žejni ne lačni in ne brez sladkega.
Zora Štok





