
Med ameriškimi mladostniki, starimi od 12 do 17 let, se je delež tistih, ki so začeli kaditi, v začetku petdesetih let povečal s približno 20 odstotkov na okoli 35 do 40 odstotkov sredi šestdesetih let, kažejo retrospektivni podatki nacionalnih raziskav. Filmski in televizijski mediji družbe ne odražajo zgolj pasivno, lahko vplivajo na to, kako ljudje razmišljajo o zdravju, tveganju in vedenju. Film in televizija dosežeta ogromno občinstvo in z zdravjem povezano vedenje vtketa v dramatične zgodbe. Medicinske serije so bolnišnično življenje prinesle v dnevne sobe po vsem svetu ter oblikovale predstave javnosti o medicini, pri nekaterih gledalcih pa celo spodbudile zanimanje za poklic v zdravstvu.
Včasih filmi nehote postanejo učitelji javnega zdravja. Med pandemijo covida-19 je medicinski triler Okužba (Contagion) iz leta 2011 ponovno postal zelo priljubljen, saj so ga gledalci gledali zaradi vpogleda v širjenje virusov, karanteno in sledenje stikom. Njegov prikaz obvladovanja izbruha bolezni je zelo spominjal na dejanske odzive javnega zdravstva ter okrepil sporočila o umivanju rok in fizični razdalji. Ko se pripovedovanje zgodb ujema z znanostjo, lahko zabava izboljša razumevanje zdravstvenih tveganj.
Toda vpliv zaslonov je lahko tudi škodljiv. Bollywood že dolgo oblikuje popularno kulturo po južni Aziji, ikonični filmi iz 90. let preteklega stoletja in z začetka tega stoletja pa so kajenje in pitje pogosto prikazovali kot elegantno, sproščeno in glamurozno početje. Takšne upodobitve niso nepomembne. Raziskave kažejo, da obstaja pri mladostnikih v Indiji, ki so močno izpostavljeni podobam kajenja v filmih, približno dvakrat večja verjetnost, da bodo sami poskusili tobak, kot pri tistih z manjšo izpostavljenostjo.
Kar ljudje vidijo na zaslonu, lahko vpliva na to, kako se vedejo v resničnem življenju
Podobne vzorce kažejo tudi globalni podatki. Sistematični pregled raziskav je pokazal, da mladostniki, ki pogosto gledajo kajenje v filmih, bistveno pogosteje sami začnejo kaditi. Kljub večji ozaveščenosti o problemu so podobe tobaka še vedno pogoste: več kot polovica največjih filmskih uspešnic iz leta 2024 je vsebovala določene kadre oziroma prikaze tobaka. Opozorila proti kajenju pred filmi sicer nekoliko zmanjšajo pozitiven odnos do kajenja, vendar imajo ponavljajoči se prizori kajenja pogosto močnejši učinek.
Podoben vzorec velja za alkohol. Najstniški filmi pitje pogosto prikazujejo kot neškodljivo zabavo, medtem ko zmanjšujejo pomen zasvojenosti, poškodb in dolgoročnih zdravstvenih posledic. Raziskave povezujejo veliko izpostavljenost takšnim prikazom z zgodnejšo in bolj tvegano uporabo alkohola med mladostniki. V zadnjem času so pretočne serije pomagale ustvariti vtis, da je občasno vejpanje nekaj povsem običajnega in družbeno sprejemljivega, s čimer krepijo predstavo, da so elektronske cigarete sprejemljive in razmeroma neškodljive.

Zgodbe na zaslonu vplivajo še na veliko več kot le na uporabo substanc. Hollywoodski lepotni ideali, osredotočeni na vitka telesa, brezhibno kožo in navidez lahkotni glamur, lahko izkrivijo telesno samopodobo, zlasti pri najstnicah. Izrazit primer se je zgodil na Fidžiju po prihodu zahodne televizije sredi devetdesetih let. V treh letih se je delež mladostnic, ki so namenoma bruhale, da bi nadzorovale svojo telesno težo, povečal z nič na 11,3 odstotka, delež tistih z izrazitimi motnjami hranjenja pa z 12,7 na 29,2 odstotka. V intervjujih so nekatere deklice neposredno povezale zanimanje za hujšanje s televizijskimi liki.
Nekatere upodobitve prinašajo še večja tveganja. Raziskave kažejo, da lahko nazorni prikazi samomora v filmih in televizijskih dramah sprožijo kratkoročno okrepitev podobnega vedenja pri ranljivih gledalcih. Zaradi teh skrbi je vse pogostejše sodelovanje med strokovnjaki za duševno zdravje in ustvarjalci zabavnih vsebin, da bi spodbujali varnejše pripovedovanje zgodb.
Nazorni prikazi samomora v filmih in televizijskih dramah lahko sprožijo povečanje podobnega vedenja pri ranljivih gledalcih
Kljub temu pa lahko mediji na zaslonu tudi izboljšajo razumevanje zdravja. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) že dolgo podpira tako imenovano zabavno izobraževanje, pri katerem so zdravstvena sporočila vtkana v drame in nadaljevanke. V delih Afrike in Azije so televizijske zgodbe o preprečevanju HIV-a, zdravju mater in malariji povečale obisk zdravstvenih ustanov, testiranja in ozaveščenost. V Gani so kulturno prilagojeni zdravstveni filmi spodbudili ženske, da so se pogosteje udeleževale presejalnih pregledov za raka materničnega vratu in predporodne oskrbe.
- Vikram Niranjan, docent za javno zdravje, Univerza v Limericku, Irska









