Zdi se, da glavnina vsaj v povprečju rada dopustuje tako, da se vrača na isto mesto, ki ga prepoznava kot domač, svoj kraj, ki odmakne od doma, a hkrati daje občutek doma(čnosti).
Kot občudujem gore in razglede z vrhov, od nekdaj občudujem morje, sploh nekakšno jutranjo nedolžnost morja, ko še malo ljudi zaplava v dan, v vodo, ki bo pozneje polna kopalcev.
Naj vsak plava v svojem zalivu in še naprej zre vanj z obale s prepričanjem, da je najlepši.
Kot občudujem gore in razglede z vrhov, od nekdaj občudujem morje, sploh nekakšno jutranjo nedolžnost morja, ko še malo ljudi zaplava v dan, v vodo, ki bo pozneje polna kopalcev.
Naj vsak plava v svojem zalivu in še naprej zre vanj z obale s prepričanjem, da je najlepši.
Petra Lesjak Tušek










