Doslej sem bil mentor pestri množici študentk in študentov, med katerimi je bila večina Slovencev. Bili so tudi nekateri drugi, predvsem italijanski in hrvaški diplomanti in magistranti, poleg njih pa še Iranka, Črnogorka, Bosanka in Makedonka. Res izjemna množica pridnih, vedoželjnih in vztrajnih mladih intelektualcev, s katerimi smo se skupaj prebijali do uspešnega zaključka. Na mnoge sem tudi zelo ponosen in navdaja me veliko veselje, da sem sodeloval v njihovem procesu pridobivanja akademskih naslovov.
A ena od teh, Hrvatica Sonja z zagrebške Prirodoslovno-matematične fakultete, za katero mentorstvo me je prosil prof. dr. Petar Kružić, ugledni zagrebški morski biolog, pa se mi je posebej zapisala v spomin.
Nora na raže
Za nalogo sem ji dodelil prav tisto, kar si je najbolj želela: karkoli povezano z ražami. So ljudje, ki jim je všeč neka skupina živali, nekateri pa so v tem izboru nekoliko nenavadni. Sonji sem tako dodelil raziskavo prehranjevalne navade zvezdaste raže (Raja asterias) v slovenskem, hrvaškem in italijanskem delu severnega Jadrana. Od slovenskih in hrvaških ribičev nam je uspelo zbrati kot prilov ulovljene primerke zvezdastih raž, ki so jih hrvaški in slovenski ribiči po naključju ulovili v tem okolju. Proces Sonjinega razvoja od prvega sestanka do slavnostnega zagovora na zagrebškem vseučilišču je bil približek popolnosti idealno zaključenega pedagoškega procesa.
Sodelovanje z drugimi državami je ključno pri ohranjanju hrustančnic, te najhitreje izginjajoče skupine vretenčarjev
Le redko vidiš tako samoiniciativnost in privrženost v preiskavi in pisanju naloge. Še več, brez težav smo članek kmalu po zagovoru magisterija objavili v prestižni reviji, pri čemer je tudi v tem segmentu Sonja dokazala, da se je hitro priučila osnovnih veščin pri pisanju člankov, otrebila gradivo nepotrebnega balasta in poskrbela, da se je rdeča nit lepo vleka čez cel prispevek. Kot mentor sem imel pri tem le vlogo lovca na škrate, poskrbel sem le za maloštevilne kozmetične popravke.
Pridnene plenilke
Raže spadajo med hrustančnice - med skate. Te opredeljujemo kot tiste hrustančnice, ki imajo pet parov škržnih rež na spodnji strani telesa, v primerjavi z morskimi psi, pri katerih so škržne reže na bokih. Skate tvorijo poleg raž še električni skati, morski biči, morski golobi in mante. Raže je enostavno prepoznati, ker so zelo ploščate in imajo romboidno obliko telesa. Hrbtno sploščeno telo je značilna prilagoditev pridnenemu načinu življenja. Prsne plavuti raž so zelo dobro razvite in so zraščene z glavo ter spominjajo na krila. Ta pomagajo ražam drseti v vodi in ustvarjajo vzgon, ki jim pomaga ostajati nad dnom, čeprav nimajo plavalnega mehurja. Romboidno telo, ki mu strokovno pravimo disk, se nadaljuje z dolgim bičastim repom, ki je v primerjavi z morskimi biči in morskimi golobi brez trna (oziroma dveh trnov). To pomeni, da raže v primerjavi z omenjenimi niso strupene.
Samce hitro prepoznamo po klasperjih, parnemu pomožnemu razmnoževalnemu organu, po barvi pa spola ne moremo razlikovati. Za nekatere vrste raž je značilna barva, ki je podobna barvi njihove okolice, tako da se v takem okolju dobro prikrijejo. Obenem je za mnoge značilno, da se zakopavajo v sediment in so take plenilcem nevidne. Druge imajo lažna očesa, na primer modropega raža (Raja miraletus), ki je bila včasih pogosta tudi v Tržaškem zalivu. Nekatere raže pa imajo na sredinskem delu telesa in repa niz bodic ali pa so te razporejene po celem telesu. Prvi vzorec je značilen za številne vrste, drugi pa predvsem za ražo trnjevko (Raja clavata). Podobno kot morske mačke tudi raže izlegajo v bližnjo okolico kapsule, ki se z viticami oprimejo raznih organizmov, kot so spužve, korale ali pridnene alge. V kapsulah se zarodki razvijejo, dokler niso sposobni lastnega življenja. Takrat kapsula poči, mladiček pa izplava življenju naproti.
Teknejo ji rakovice
Čeprav zvezdaste raže ne vidimo pogosto, je ta vrsta znana že iz leta 1553. Še nedavno so jo smatrali za endemično sredozemsko vrsto, pred kratkim pa so jo potrdili tudi na atlantskih obalah Maroka in na Portugalskem. Zvezdasto ražo prepoznamo po značilnih svetlih pegah na telesu, ki dajejo vtis zvezdice. Mnogi ribiči cenijo njeno meso, zato jih lahko najdemo tudi v ribarnicah. In kaj je Sonja v svojem magisteriju ugotovila? Preiskava je pokazala, da so glavne vrste plena predvsem rakovice, sledile so pridnene vrste rib, še posebno črni glavač (Gobius niger). Razlik med različnimi območji severnega Jadrana, torej slovenskega, hrvaškega in italijanskega dela, ni bilo, le v slovenskem delu je bilo v prehrani več črnih glavačev.
Pač pa so bile razlike v prehrani med zelo mladimi, vmesnimi in odraslimi primerki, saj je bil delež rakovic največji pri odraslih. To kaže, da se v mladostnih fazah hranijo z raznoliko hrano, ko pa odraščajo in pridobivajo izkušnje, se specializirajo na rakovice. Ta vzorec v prehrani je znan kot ontogenetski preskok. V plitvem sedimentnem dnu severnega Jadrana ima zvezdasta raža konkurente predvsem med navadnimi (Musteus mustelus) in črnopikčastimi morskimi psi (Musteus punctulatus), ki se prav tako hranijo z rakovicami.
Raj za hrustančnice
Druga značilnost omenjenih vrst pa je, da predstavlja Tržaški zaliv za njih porodnišnico in jaslice, torej območje, kjer se vrste razmnožujejo in v njih mladi preživijo najbolj ranljiva leta svojega življenja. To daje še dodatno ekološko veljavo najsevernejšemu predelu Jadranskega morja. Malo je namreč takih plitvih območij, ki so primerna za jaslice, in v Sredozemlju jih lahko naštejemo na prste ene roke. Poleg omenjenih sta Tržaški zaliv in bližnji severni Jadran pomembni razmnoževalni okolji tudi za druge vrste raž, kot je na primer raža trnjevka, za marmoriranega električnega skata (Torpedo marmorata), vijoličastega morskega biča (Dasyatis violacea), navadnega (Myliobatis aquila) in kljunatega morskega goloba (Aetomylaeus bovinus) ter med večjimi vrstami morskih psov za morsko lisico (Alopias vulpinus) in sinjega morskega psa (Prionace glauca). Ne smemo pozabiti še na želvo kareto (Caretta caretta) in na sredozemskega vranjeka (Gulosus aristotelis desmarestii).
Za veliko večino omenjenih vrst je prav tako značilen ontogenetski preskok v prehrani. Mladi primerki z odraščanjem pridobivajo izkušnje in prehajajo iz zelo pestre prehrane do selektivnega izbora plena, ki je iz energetskega vidika najbolj donosen glede na količino porabljenega časa za ulov. Ali gre za presenetljivo ohranjenost Tržaškega zaliva, da omogoča prehranjevalni potencial za vse omenjene vrste, morda za zmanjšani ribolovni napor, zaradi katerega se v mreže hrustančnice in druge vrste manj zapletajo, ali preprosto za splet naključij, ni toliko pomembno.
Veliko bolj pomembno je zavedanje, da je treba taka okolja ohraniti tudi v prihodnje. V primerjavi z veliko večino drugih hrustančnic za zdaj ne kaže, da bi bila zvezdasta raža ogrožena. Gre za vrsto, ki relativno zgodaj spolno dozori, obenem pa je zanjo značilna velika plodnost, zato je verjetno nekoliko bolj odporna na ribolovni pritisk sedanjega časa.
S Sonjo smo s kolegi s postaje uspeli izbrskati nekatera spoznanja iz biologije in ekologije zvezdaste raže ter obelodaniti njeno vlogo v plitvem severnem Jadranu, ki je danes v sredozemskem pogledu pomembna porodnišnica za mnoge hrustančnice in predstavlja jaslice za njihove mladiče. Še bolj pomembno pa je spoznanje, da je sodelovanje z drugimi državami ključno pri ohranjanju te najhitreje izginjajoče skupine vretenčarjev, saj ti ne plavajo pod nobeno zastavo.
