Branka Bezjak
V času, ko strokovnjaki vse pogosteje opozarjajo na duševne stiske otrok in mladostnikov, se v evropskem prostoru krepi iskanje novih pristopov, ki bi mladim pomagali pri soočanju s stresom, tesnobo, osamljenostjo in drugimi težavami sodobnega časa. Eden takšnih je mednarodni projekt MindnART, ki v okviru programa Erasmus+ od leta 2023 povezuje osnovne šole, univerze in nevladne organizacije iz Slovenije, Španije, Italije, Bolgarije in Cipra. Njegovo izhodišče je preprosto, a ambiciozno: umetnost lahko postane pomembno orodje pri učenju, razumevanju sebe in premagovanju duševnih stisk. Projekt so v torek predstavili na Osnovni šoli borcev za severno mejo Maribor, kjer so pripravili delavnico za učitelje, starše in predstavnike medijev. Udeleženci so lahko spoznali učna gradiva, digitalna orodja in ustvarjalne prakse, ki jih partnerji projekta razvijajo od začetka projekta. Gradiva se opirajo na umetnost in so torej lahko v pomoč za blaženje neželenih učinkov obrezdušenega časa v vzgojnem in učnem procesu.
Ravnateljica šole Alenka Fingušt je v uvodnem nagovoru poudarila pomen mednarodnega sodelovanja za šolo in učitelje. Kot je dejala, takšni projekti prinašajo novo znanje, strokovno rast in konkretna učna gradiva, predvsem pa odpirajo teme, ki pogosto ostajajo v ozadju klasičnega šolskega programa. Koordinatorica projekta na šoli Irena Tarkuš Trikič, sicer učiteljica naravoslovja, je priznala, da je bil začetek zanjo velik izziv, saj pred tem še ni sodelovala v Erasmusovem projektu. "Nisem vedela, kaj me čaka, vendar smo z dobrimi mednarodnimi partnerji in sodelavci ustvarili odlično ekipo. Pridobila sem veliko novih izkušenj, izboljšala znanje angleščine in premagala strah pred mednarodnim sodelovanjem," je povedala.
V okviru projekta so sodelujoči razvili spletno učno platformo in digitalni kurikul, ki temeljita na vključevanju umetnosti v učni proces. Nastali so učni moduli z umetniškimi vsebinami, ustvarjalne delavnice za otroke, podkasti, video vsebine ter brošura dobrih praks za učitelje in starše. Posebno pozornost pa namenjajo knjigi - slikanici Neslišni kriki, ki na otrokom razumljiv način odpira teme duševnih stisk in notranjih občutij mladih.
S knjigo Neslišni kriki so odprli tudi teme, o katerih si številni odrasli težko upajo govoriti z otroki
Filozofinja in predsednica društva Jasa Mateja Jamnik je poudarila, da projekt potrjuje moč umetnosti pri oblikovanju mladih osebnosti. "S knjigo Neslišni kriki smo odprli tudi teme, o katerih si številni odrasli težko upajo govoriti z otroki. Obenem opažamo, da otroci po različnih evropskih državah zgodbe in sporočila doživljajo zelo podobno," je dejala. Slikanica bo izšla v petih jezikih – slovenskem, angleškem, bolgarskem, grškem in španskem – kar po besedah sodelujočih dodatno potrjuje univerzalnost tem, ki jih obravnava projekt.
Pomemben del projekta so tudi mednarodna usposabljanja učiteljev. Učiteljica angleščine Metka Kozar je izpostavila predvsem izkušnjo iz Italije, kjer so spoznavali uporabo digitalnih orodij pri delu z otroki s hujšimi duševnimi motnjami. "Bilo je zelo interaktivno in poučno. Presenečena sem bila, koliko možnosti obstaja na tem področju," je dejala.
Specialna pedagoginja Natalija Augustinovič ob tem opozarja, da šola ne sme biti zgolj prostor podajanja učne snovi. "Otroku največ pomeni vse tisto okrog tega – odnosi, druženje, občutek sprejetosti in sposobnost soočanja s stresom ter težkimi življenjskimi situacijami," meni.
Da mladi takšne vsebine sprejemajo pozitivno, potrjuje tudi učenka devetega razreda Lara Kolar. Kot pravi, dodatnih dejavnosti, povezanih s sproščanjem in duševnim zdravjem, ne dojema kot izgubo časa. "To je koristno znanje za življenje," poudarja.
Sodelujoči pri projektu izpostavljajo, da želijo z umetnostjo ustvariti prostor za pogovor, razumevanje in empatijo med mladimi. V času, ko številni opozarjajo na posledice pretirane uporabe tehnologije, hitrega življenjskega ritma in vse večjih pritiskov na otroke ter mladostnike, vidijo v umetnosti možnost, da se mladi ponovno povežejo sami s seboj in z drugimi.
Rezultate projekta so pregledali tudi strokovnjaki s področij pedagogike, psihologije in družboslovja, gradiva pa so javno dostopna na spletnih straneh projekta MindnART in Onežimo svet.
