
V Sloveniji nimamo težav, ko je treba na mizo postaviti kakšno dobro zimsko jed. Ričet, jota, segedin golaž, golaževa juha in klasični golaž, kislo zelje in kisla repa s krvavicami, kašnatimi klobasami in pečenicami in bujta repa. Ne pozabimo na jed matevž iz krompirja in fižola, ki ju pretlačimo in običajno dodamo na krožnik ob kislem zelju. Pa na bograč in nepogrešljivi "pasulj". Vse te jedi so okusne, preproste in nasitne, kar je za zimski čas idealno. Seveda se najde še kakšna, ocvirkova juha na primer ali prosena kaša z ajdovo kašo za prilogo k pečeni vratovini ali prekajenemu mesu. In še kaj bi se našlo, sploh na podeželju, kjer nekoliko bolj kot v mestih negujejo tradicionalne zimske jedi. Nikakor ne pozabimo na sarmo, ki smo jo kar posvojili kot našo jed, saj brez nje ni zime v Sloveniji.
Tako kot enolončnice ali različne zloženke iz pečice pa kislo zelje in repa ter pašta fižol nas pozimi pobožajo tudi različne pečenke. Topli obroki pomagajo ohraniti telesno toploto, kar je pozimi seveda še posebej pomembno. Kot tudi, da so maščobe najpomembnejši vir energije in da zdrave maščobe ugodno vplivajo na delovanje možganov - ter da kalorična hrana, kar zimska večinoma je, podaljša občutek sitosti.
Z mesom ali brez
Govedina iz pečice, različne svinjske pečenke, sploh rebra in vratovina, vsesplošno znana stefani pečenka iz mletega mesa in pečen piščanec na krompirju (ali rižu) nam bodo pozimi nudili še poseben užitek. In seveda piščančja obara z žličniki ali telečja z ajdovimi žganci. In lazanja v vseh mogočih izvedbah. Pa vampi za tiste, ki nad njimi ne vihajo nosu. A tudi tisti, ki ne jedo mesa, pozimi ne bodo prikrajšani. Buče, sladki krompir, sveža in kisla repa, brokoli, korenje, sladko in kislo zelje, zelena, čebula, por, paradižnik, paprika in še kakšna vrsta zelenjave, pa krompir, seveda, ponujajo številne kombinacije za pripravo v ponvi ali v pečici. Jedi, lepe na pogled in bogatega okusa. In seveda stročnice - od čičerke, različnih vrst leče in vseh mogočih sort fižola (beli, rjavi, rdeči, češnjevec, črni).

Pa žitarice, ajda na primer in prosena kaša, ponujajo v kombinaciji z zelenjavo številne vse prej kot dolgočasne obroke. Sojin sir kod dodatek še podaljša seznam jedi, primernih za vegetarijance. Ali pa samo preprosti krompirjevi njoki, potreseni s parmezanom in preliti s paradižnikovo omako, pečeni v pečici, so ob skledi solate še kako okusen obrok. Tudi za mesojede, ki kak dan rade volje preživijo brez mesa. Ali pa francoska jed, za katero prilagamo recept. Cmoki s čebulo in sirom, zapečeni v pečici. Še ena s seznama jedi z osnovnimi sestavinami, a izjemnega okusa. In če kdo že ne more brez mesa, ga doda v pekač in problem je rešen.
Pečica ali ponev
Zima je tudi čas, ko med pripravo jedi prijetno diši tudi iz pečice. Zloženke in narastki v vseh mogočih kombinacijah. Od priljubljene krompirjeve musake z mletim mesom in grške z jajčevci brez mesa (ali tudi z mesom, kakor komu drago) do priljubljenega prebranca ali makedonske inačice gravče na tavče. Ki jim, če ne moremo brez mesa ali klobas, dodamo meso ali klobase - dobro začinjene jih naložimo po vrhu fižola.

Tudi kislo zelje v plasteh, izmenično z rižem in s prekajenim mesom ali kosi goske, je zanimiva jed, že zato, ker kislo zelje pripravimo malo drugače. Gos je za to inačico "podvarka", kot jed imenujejo v Srbiji, kjer je zelo priljubljena, še posebej primerna zaradi maščobe, ki med peko prepoji zelje in fižol, zato se okusi izjemno premešajo. Sploh, če pustimo, da se zelje po dnu pekača čisto malo zapeče.
Če nismo razpoloženi za dolgotrajno pripravo obroka, si kuho pač malo poenostavimo. Sploh, če imamo ostanke pečenke. Na čebuli prepražimo prekajeno (ali navadno) slanino, da je hrustljava, dodamo kuhan krompir, narezan kot za pražen krompir, premešamo, dodamo sol, poper, malo mlete rdeče paprike in kumine (ki jo lahko tudi izpustimo). Na vrh jedi damo jajce, pečeno na oko, in že imamo priljubljeni gröstl, priljubljeno jed z avstrijskih smučišč. Dodamo lahko tudi na kocke narezane ostanke kuhanega ali pečenega mesa in jed bo še bolj izdatna. Potresena s sesekljanim peteršiljem bo tudi lepa.
Ko smo že omenili tujino - za zimski čas so sila primerni različni kariji in druge indijske jedi na žlico, tudi vegetarijanske. Zaradi številnih začimb so polne okusov, zaradi načina priprave lahke, a kljub temu nasitne, predvsem pa nam s svojo toplino ogrejejo telo in dušo. Pripravljamo jih iz različnih vrst mesa, rib ali morskih sadežev, lahko tudi s tofu ali paneer sirom ali samo z zelenjavo. Zraven jemo katerega od indijskih kruhov ali kuhan dolgozrnati riž.
Ne pozabimo na sladko
Pozimi tudi ne pozabimo na sadje, še posebej na agrume, jabolka in drugo sadje, bogato z vitamini in vlakninami. Še posebej agrumi so pomembni, saj nam zagotavljajo vitamine, ki jih v zimskem času ni prav veliko na voljo. In pomislimo tudi na tako imenovane tople začimbe, ki zimski hrani dajejo še dodaten okus. Ingver, kurkuma, cimet in poper veljajo za najbolj pogoste tople začimbe.
Če že naštevamo vse, kar je koristnega v zimski prehrani, ne smemo izpustiti različnih oreškov. Še posebej orehov, lešnikov in mandljev, ki so dostopni vse leto. Privoščimo si jih.
Ob vsem naštetem omenimo še sladice. Pozimi si lahko privoščimo tudi kakšno bolj izdatno, dobro nam bo dela. Jabolčna pita za tiste, ki imajo radi tradicijo, ali različni zavitki. Pa limonine torte in pite, skutne torte, kremne rezine. In seveda nepogrešljivi cesarski praženec, šmorn po domače, in ob njem dober kompot. Čokoladne rezine, gibanice, buhteljni, kremne rezine, biskviti s sadjem ali kremami, če naštejemo nekaj najbolj običajnih, ki jih pripravljamo v domačih kuhinjah.
Za spremembo morda pripravimo torto s skutnim in makovim nadevom ali čokoladni kolač z orehi, ingverjem, kardamomom in cimetom, premazan z marelično marmelado in oblit s čokoladnim prelivom. Morda kvašen cmok s slivovim nadevom, potresen z makom in toplim maslom, postrežen z gosto vaniljevo omako, kot spomin na kakšno avstrijsko smučišče.
Če nam ni do peke ali drugačne priprave sladice, grizljajmo jabolčne ali hruškove krhlje, oreške ali pa se odpravimo v slaščičarno in si kaj sladkega kupimo.

Recept: Francoski njoki s čebulo
50 dag njokov
2 večji čebuli
2 stroka česna
sol, poper
2 jušni žlici masla
1 žlica olivnega olja
2 dl zelenjavne jušne osnove
malo timijana
2 žlici drobtin
10 dag kremnega sira
15 dag sira groyer (gruyerè)
nekaj vejic peteršilja
Grojer grobo naribamo. Drobtine na hitro prepečemo na maslu. Čebulo olupimo in jo narežemo na tanke polmesece. Česen stisnemo; lahko porabimo tudi česen v granulah. V ponvi, ki jo lahko damo tudi v pečico, segrejemo olivno olje in maslo. Ko se maslo razpusti, dodamo narezano čebulo in jo malo posolimo. Ogenj naj bo zmeren. Čebulo pražimo, dokler ne uplahne. Ko porjavi, dodamo timijan, česen, sol, poper in jušno osnovo. Občasno premešamo in pustimo, da se omaka nekoliko zgosti. Nato dodamo kremni sir in njoke, rahlo premešamo, da se njoki obdajo z omako. Na zmernem ognju pustimo, dokler se njoki ne zmehčajo, potem jih potresemo z naribanim sirom in v pečici gratiniramo pet minut oziroma toliko časa, da se sir stopi, ne sme pa porjaveti. Preden jed postrežemo, jo potresemo s sesekljanim peteršiljem in prepraženimi drobtinami.
Njoke lahko tudi skuhamo posebej in jih že kuhane vmešamo v omako.
Omaka bo še boljša, če čebulo, potem ko porjavi, potresem z malo moke in premešamo, preden dodamo ostale sestavine.
Zora Štok









