(NA ŽLICO) Raznolikost praznično obloženih miz: En praznik, na desetine običajev

Še nekaj dni nas loči od decembrskih praznikov in misli na prvega med njimi, božič, se že vrtijo okrog praznične večerje. Kaj dati na mizo, ko se zbere vsa družina? Čeprav, resnici na ljubo, je več vreden čas, ki ga bomo preživeli skupaj, kot tisto, kar naj bi se znašlo na mizi. Pa vseeno, nekoliko bolj kot za vsakodnevni obrok se bomo le potrudili.

Po tradiciji naj bi se na božični praznični mizi znašel puran (ali raca, ponekod tudi gos), hrustljavo zapečen in dišeč po pečenih jabolkih, hruškah ali suhih slivah, ki mu jih dodamo med pečenjem. A tudi še tako zakoreninjena tradicija prej ali slej začne spreminjati. Sploh ko se ozremo okrog, po drugih deželah, kjer prav tako slavijo božič - in se prav lepo znajdejo tudi brez purana.

Jagnjetina je ena od možnosti - pa divjačina, govedina in seveda ribe in morski sadeži. Morda juha iz polenovke za začetek, potem pa prav tako nadaljujemo z ribjimi jedmi ali preidemo na meso. Morda si pripravo večerje poenostavimo tako, da izberemo jed, ki se peče v pečici (na primer goveja rebra v vinski ali pivski omaki, pečeno jagnječje stegno), v tem času pa poskrbimo za priloge in pogrnjeno mizo. Morda se kdaj lahko odrečemo klasičnim prilogam, kot so praženi krompir, mlinci ali riž, in pripravimo krompirjevo rulado s poljubnim nadevom. Iz kuhanega krompirja pripravimo testo kot za svaljke, ga razvaljamo na pravokotnik in premažemo z nadevom. Lahko je preprost - stepemo dve jajci in spečemo omleto, lahko jo začinimo s poprom in rdečo mleto papriko ter jo damo na testo in ga tesno zvijemo v rulado. Damo jo na platnen prtič, zavežemo konce in kuhamo na pari ali v rahlo vreli vodi. Kuhano narežemo na rezine in ponudimo k mesu. Nadev je lahko tudi iz špinače ali blitve, lahko pa na čebuli, česnu in peteršilju prepražimo na lističe narezane gobe in imamo še eno prilogo.

Priprava božične večerje je lahko tudi priložnost za druženje v kuhinji in ob štedilniku, še posebej zabavno zna biti, če sodelujejo otroci. Naj natrgajo solato, pripravijo krožnike in jedilni pribor, na pladenj zložijo piškote ali kose potice.

Od krapa do purana

Na Poljskem, državi z izjemno katoliško tradicijo, na božični večer na mizi ne manjkajo boršč (juha iz rdeče pese), pirogi (žepki iz testa z različnimi nadevi), krap, pripravljen na različne načine, in makova potica. Če se premaknemo proti Italiji, državi s prav tako močno krščansko tradicijo, ne moremo mimo sadnega kruha panettone, ki ga poznajo skoraj po vsej državi. Vse drugo pa se lahko razlikuje od regije do regije. Tako na primer na jugu italijanskega škornja negujejo tradicijo praznika sedmih rib. To pomeni, da je na božični mizi sedem jedi, pripravljenih iz kozic, jastoga, školjk, lignjev, hobotnice, trske in polenovke. Ena redkih držav, kjer za praznično večerjo ponudijo tudi svinjino, je Grčija. V ospredju je sicer jagnjetina, na mizo pa včasih postavijo jedi iz obeh vrst mesa. Za začetek pa znamenito piščančjo juho z limono, avgolemona. Ribe, sir, meso in hrustljavo zapečena šunka so del sestavin bifeja, ki ga na božični večer pripravijo na Švedskem. Norvežani v božičnem času dajejo prednost sladicam, še posebej radi imajo kruh iz suhega sadja s kardamomom in rozinami, od mesa pa običajno pripravijo jagnjetino.

Kaj pa dajo na mizo v Franciji, kuharski velesili? Tu je tradicija zelo zakoreninjena, redko kje ni na mizi purana, zraven pa priloga iz kostanjev. Tudi jakobove pokrovače s sirom so del svečanega obroka - in znamenita sladica Bûche de Noël oziroma božično deblo. V bistvu je to rulada s čokoladno kremo, oblikovana kot deblo z vsaj eno odsekano vejo, skorjo ponazarja vzorec, ki ga v čokoladno kremo naredimo z vilicami. Ko smo že pri sladkih prazničnih jedeh, ne moremo mimo angleškega plum puddinga. Ta sladica je polna narezanega suhega sadja in oreškov, včasih je veljalo, da se zaradi žganja, v katerega namakajo suho sadje, ne pokvari, tudi če ga pripravijo leto dni prej. Namočeno suho sadje, le da v rumu in rdečem vinu, več mesecev pripravljajo na Jamajki, in ga potem uporabijo za slastno in aromatično torto. Seveda tudi pri Jamajčanih ne gre brez mesa. Še posebej je priljubljen kari iz kozjega mesa, v Portoriku pa na božični večer uživajo v hrustljavo zapečenem odojku (in tudi na Filipinih). In še nekaj zanimivosti z druge strani Atlantika. Mehičani radi dajo na mizo podolgovate zelene paprike, nadevane z mesom in pečene v pečici. Postrežejo jih prelite z orehovo omako in potresene s semeni granatnega jabolka. Različne vrste mesa s kaprami in rozinami, zavito v liste bananovca, pa je priljubljena božična jed v Venezueli. Američani imajo radi kaj sladkega k mesu, zato ob puranu postrežejo marmelado ali kompot iz brusnic.

KFC in Japonska

Kaj pa Španci in Portugalci? Tako kot Francozi imajo tudi Španci radi purana, a ga nadevajo z mešanico mlete teletine in svinjine ter pršuta in tartufov, tako da še pridobi praznično podobo. Zraven pa sladka priloga, kot so pečena jabolka in suhe slive, svež ananas in pomaranča. In sladko? Običajno turron, mešanica medu, stepenih jajčnih beljakov, sladkorja in mandljev. Španski sosedje Portugalci si za sladico ob božičnih praznikih običajno izberejo kolač svetih kraljev (biskvitni venec s sadjem), pred tem pa običajno s polenovko, pripravljeno z zeljem in krompirjem.

En praznik in toliko različnih običajev in jedi. Celo nenavadnih, bi lahko rekli, a kar je za nas nenavadno, je za nekoga običajno. In obratno. Vsako okolje ima svoje navade, svoje običaje - in to se odraža tudi na praznični mizi. V Srednji Evropi na primer se v decembru pečejo piškoti, na drugem koncu sveta imajo raje torte. Na Danskem na primer je priljubljena božična sladica rižev puding z vaniljo, v Nemčiji pa stollen, štruca iz kvašenega testa s suhim sadjem in svaljkom marcipana v sočnem in mehkem testu. V Rusiji pripravijo kašo iz pšenice ali riža z medom, suhim sadjem, oreški in semeni, na Novi Zelandiji pa majhne pavlove (tortice iz beljakovega testa, nadevane s sadjem). Če bi še malo brskali po običajnih v božičnem času, bi gotovo naleteli na še veliko zanimivega. Kot je na primer običaj na Japonskem, da v tem času jedo ocvrtega piščanca, in to ne samo na božični večer, ampak tudi tedne prej. In zakaj? Ker je ameriški KFC v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja z učinkovito reklamno kampanjo Japonce prepričal, da je njihov ocvrt piščanec odlična božična večerja. Razumi, kdor more.