(FOTO) Zadnji dvotaktni avto iz Ingolstadta

Artur Švarc
02.11.2025 07:00

Model DKW F102 je bil zadnji avtomobil, ki ga je Auto Union prodajal pod imenom DKW, in hkrati eden zadnjih zahodnonemških avtomobilov z dvotaktnim motorjem.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Prvi F102 je imel par vrat in sedeže, ki so se prevrnili naprej, da so lahko potniki sedli tudi zadaj.
Wikipedia

Podjetje DKW (Dampf-Kraft-Wagen – dobesedno »vozilo na paro«) je leta 1928 ustanovil danski konstruktor Jorgen Skafte Rasmussen. V času gospodarske krize je prepričal še tri nemške proizvajalce – Horch, Audi in Wanderer –, da se združijo v koncern Auto Union AG, ustanovljen junija 1932 v Chemnitzu. Prav ta povezava je rodila logotip s štirimi krogi, ki simbolizirajo štiri združene znamke.

Po drugi svetovni vojni so tovarne Auto Union ostale v sovjetski okupacijski coni, oprema pa je bila razglašena za vojno odškodnino. Avgusta 1948 je podjetje prenehalo obstajati, iz njegovih ostankov v Zwickau pa je nastala tovarna AWZ (Automobilwerk Zwickau), kjer so izdelovali modele IFA F8 in IFA F9.

Pred volanom je imel F102 dva okrogla merilnika, radio je bil vgrajen na sredini, še bolj desno pa je bil predal za kramo.
Wikipedia
Čeprav je imel štiri kroge, znak še ni bil identiteta Audija, ampak Auto Uniona, predvojnega konglomerata štirih tovarn in znamk.
Wikipedia

Del vodstva Auto Uniona je pobegnil na Zahod in septembra 1949 v Ingolstadtu ustanovilo podjetje Auto Union GmbH, kjer so začeli znova – sprva z motocikli in majhnimi avtomobili DKW s prednjim pogonom in dvotaktnimi motorji. Leta 1958 je 87 odstotkov podjetja prevzel Daimler-Benz, ki je želel oživiti znamko Auto Union, a serija DKW 3=6 se je spremenila v Auto Union 1000.

DKW F102 je poganjal spredaj nameščen, tekočinsko hlajen dvotaktni trivaljni motor s prostornino 1175 cm³, ki je razvijal 44 kW (60 KM) pri 4500 vrt./min. in 103 Nm navora pri 2200 vrt./min. Prek ročnega štiristopenjskega menjalnika je poganjal prednji kolesi. Avto, težak 910 kg, je dosegel 135 km/h in do 100 km/h pospešil v 18,5 s.

Ker dvotaktni motorji zahtevajo mešanico goriva in olja, je Bosch razvil sistem, ki je avtomatsko dovajal olje iz ločene posode v gorivo. Rešitev je poenostavila uporabo in zmanjšala porabo olja, vendar se je pozimi pojavila težava – olje se je v mrazu zgostilo, kar je povzročilo nezadostno mazanje in pogoste okvare batov, to pa je močno omajalo zaupanje kupcev.

Čeprav se je manjši model DKW Junior še solidno prodajal, so kupci začeli dvotaktne motorje dojemati kot zastarele. Prodaja modela F102 je bila pod pričakovanji, kar je Auto Union potisnilo v finančne težave.

Tudi poraba goriva ni bila nizka – za zmanjšanje porabe so inženirji uporabili zanimivo rešitev: pedal za plin z umetnim uporom, ki je vozniku dal občutek večje napetosti pri močnejšem pospeševanju. Podoben sistem so pozneje uporabili tudi pri trabantih 601.

Podvozje F102 je bilo napredno za svoj čas – spredaj dvojna trikotna vodila in torzijske palice, zadaj toga prema s Panhardovo vodilno palico. Spredaj so bile kolutne zavore, zadaj še bobnaste.

1,2-litrski dvotaktni trivaljnik je imel svoje pluse, a še več minusov in je bil v šestdesetih že močno zastarel koncept.
Wikipedia
DKW F102 je bil zadnji dvotaktni avto iz Auto Unionovih delavnic, zamenjal ga je F013, ki je bil pod Volkswagnom že postavljen pod obujeno znamko Audi.
Wikipedia

Model F102 je bil premierno predstavljen septembra 1963 kot dvovratna limuzina s samonosno karoserijo in modernimi linijami, ki so nadomestile staromodne oblike predhodnika. V dolžino je meril 4,28 m, širino 1,62 m in višino 1,46 m, razdalja med osema pa je znašala 2480 mm. Cena osnovne različice je bila 7200 nemških mark. Januarja 1965 je sledila štirivratna različica, ki je imela enake mere in motor, le 10 kg večjo maso, zato so zmogljivosti ostale enake.

Inženir Hans Müller iz Andernacha (1902–1968) je v zgodnjih šestdesetih letih razvil šestvaljni dvotaktni motor v obliki črke V, ki je po njegovem opisu deloval kot dva trivaljna motorja na skupni ročični gredi. Sprva je bil načrtovan kot ladijski motor z različnimi prostorninami do 1,6 litra. Kot avtomobilski motor je imel prostornino 1288 cm³, premer valja 62,5 mm in hod bata 70 mm. Njegova moč je znašala 59 kW (80 KM) pri 3800 vrtljajih na minuto, največji navor pa 151 N·m (15,4 kgm).

Za testne vožnje s šestvaljnim motorjem, ki ga je izdelal Heinkel, je bil model F102 predelan na radialne pnevmatike dimenzije 165–14. Poraba je znašala 9,5 litra navadnega bencina na 100 kilometrov. Motor ni bil uveden v serijsko proizvodnjo. Kasneje je bilo načrtovano, da bi ga podjetje Bayreuth Motor Company, ustanovljeno leta 1966, proizvajalo neodvisno od Auto Uniona kot zamenjavo za trivaljni motor, vendar se je to izkazalo za gospodarsko neupravičeno. Verjetno je bilo izdelanih le nekaj predstavitvenih vozil.

S 83 kilogrami je bil motor V6 komaj kaj težji od serijskega trivaljnika R3. Dodatnih približno 20 KM (15 kW) moči v primerjavi s trivaljnim motorjem se pri najvišji hitrosti skoraj ni občutilo. Skupno je bilo izdelanih približno sto motorjev, ki so jih po prevzemu znamke DKW v posameznih primerih vgrajevali tudi v model DKW F12 ali uporabili kot ladijske motorje. Kakorkoli, dvotaktni V6-motor, ki bi moral zamenjati vrstni trivaljnik, ni več našel pravega mesta v hitro rastočem tehničnem napredku in tako se je s F102 leta 1966 končala zgodba dvotaktnih motorjev v Zahodni Nemčiji. Do marca 1966 je bilo izdelanih 52.753 primerkov. Avto je bil zadnji model, ki ga je v celoti razvil Auto Union, preden ga je prevzel Volkswagen.

Na osnovi F102 je VW razvil nov model – Audi F103 z novim štiritaktnim štirivaljnikom, ki je uradno zaznamoval vrnitev znamke Audi in začetek nove dobe v Ingolstadtu.

Rezervno kolo je bilo nameščeno za naslonjalom zadnjih sedežev in zelo težko dostopno.
Wikipedia
Štirivratni F102 v Audijevem muzeju v Ingolstadtu
Wikipedia
Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta