Njegove korenine segajo v leto 1927 z ustanovitvijo prve nacionalne letalske družbe Aeroput. Po drugi svetovni vojni so bile potrebe po zračnem prometu precej drugačne in leta 1947 je bilo podjetje preimenovano v JAT. Sprva je prevoznik letel s predelanimi vojaškimi letali Junkers Ju 52 in Douglas C-47, kmalu pa so floto posodobili z zanesljivimi potniškimi letali Douglas DC-3. Glavni center operacij in stičišče vseh pomembnih poti je hitro postalo beograjsko letališče.
Zares strm vzpon je prevoznik doživel v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. V floto so prispela prva reaktivna letala Caravelle, sledili pa so večji modeli Douglas DC-9 in slavni Boeing 707, ki je omogočil redne medcelinske lete. V osemdesetih letih je JAT doživel svoj absolutni vrhunec. Flota je redno in zanesljivo povezovala domača mesta s kar petimi celinami. Med najbolj prepoznavnimi in občudovanimi letali v tistem času so bili širokotrupni modeli McDonnell Douglas DC-10, ki so neprekinjeno leteli vse do Avstralije in Severne Amerike.
JAT je leta 1985 postal prvi evropski operater letala Boeing 737-300
Podjetje se je rado pohvalilo s tehnološko naprednostjo. JAT je dejansko postal prvi evropski operater letala Boeing 737-300 v letu 1985. Linije so v tistem času segale od New Yorka in Chicaga prek Bližnjega vzhoda vse do Pekinga in Sydneyja. Prevoznik je bil na svetovnem trgu znan po izjemno visokem standardu storitev, odlični kulinariki na krovu in prepoznavno urejenem kabinskem osebju. Stevardese podjetja so redno zmagovale na mednarodnih tekmovanjih v eleganci in profesionalnosti.
Devetdeseta leta so s hudimi mednarodnimi sankcijami in krvavim razpadom skupne države prinesla usodne udarce za letalskega prevoznika. Mednarodni leti so bili čez noč ustavljeni in ponosna flota je večinoma žalostno ostala na tleh. Veliko letal so morali prizemljiti ali pa jih oddati v najem tuji konkurenci. Po odpravi sankcij se je podjetje na začetku novega tisočletja, natančneje leta 2003, preimenovalo v JAT Airways ter z zmanjšano floto poskušalo obnoviti nekdanji mednarodni ugled in vsaj delno modernizirati poslovanje.
Leto 2013 je prineslo ključno prelomnico in formalni konec te zgodovinske blagovne znamke. Srbska vlada je po dolgih letih iskanja rešitev sklenila strateško partnerstvo z močnim arabskim prevoznikom Etihad Airways. JAT Airways je bil posledično ukinjen in temeljito prestrukturiran v današnje podjetje Air Serbia. Kljub temu v letalski industriji ime JAT še vedno velja za sinonim obdobja, ko je regija igrala izjemno pomembno vlogo v globalnem potniškem letalstvu.
Ob federativnem gigantu ne smemo seveda pozabiti na našega slovenskega prevoznika Inex Adria Airways, ki je pozneje postal nacionalni prevoznik Adria Airway. Enako zgodbo si zasluži še en prevoznik iz nekdanje države, Aviogenex, ki ga tudi ni več.
Zgodovina prevoznika JAT vključuje tudi nekatere tragične dogodke. Najbolj odmevna nesreča se je zgodila 26. januarja 1972. Letalo McDonnell Douglas DC-9 na letu 367 je letelo iz Stockholma proti Beogradu, ko je eksplodiralo nad vasjo Srbská Kamenice na takratnem Češkoslovaškem. Vzrok je bila podtaknjena bomba, za katero je odgovornost prevzela ustaška emigracija. V nesreči je umrlo 27 ljudi, preživela pa je le stevardesa Vesna Vulović. Slednja je preživela padec z višine več kot deset tisoč metrov in s tem postavila svetovni rekord.
Naslednja huda nesreča se je zgodila 11. septembra 1973. Potniško letalo Sud Aviation Caravelle na letu 769 je potovalo iz Skopja v takratni Titograd. Zaradi izjemno slabih vremenskih razmer in napake pri navigaciji je letalo usodno trčilo v gorski vrh Babin Zub na gori Maganik v Črni gori. Trčenje je bilo silovito in v njem je življenje izgubilo vseh 41 potnikov in članov posadke.
V zgodnjem obdobju delovanja je podjetje imelo še nesrečo 10. oktobra 1955. Letalo Convair CV-340 je bilo na redni liniji iz Beograda na Dunaj. Pri približevanju dunajskemu letališču je zaradi izgube orientacije in močne megle strmoglavilo. V tej nesreči je umrlo sedem ljudi, ostalih 22 potnikov in članov posadke pa se je uspelo rešiti.
