Pariz leta 2015. Delegacije vseh držav sveta so novembra dva tedna obračale besedo za besedo, vsako podrobnost, pogajanja so se zavlekla daleč čez rok, ker so se še v zadnjih enajstih urah pogovarjali, ali naj bo v sporazumu dikcija "bodo" ali raje dikcija "bi morali". Slednja debata se je odvijala predvsem zaradi ameriške delegacije s takratnim predsednikom Barackom Obamo na čelu - ohlapnejša oblika "bi morali" bi namreč dokument toliko približala republikancem, da sporazum ne bi padel v kongresu. Skratka, zgodovinska podnebna pogajanja, ki so pripeljala do prvega podnebnega dogovora, ki ga je kasneje ratificirala tudi večina držav sveta, so se vrtela okoli in zaradi ZDA. No, danes ZDA tudi uradno izstopajo iz pariškega podnebnega dogovora, potem ko jih je iz podnebnih naporov izvlekel predsednik Donald Trump. Tako se pridružujejo Turčiji in Iranu, ki k sporazumu nista pristopila.
Za dve stopinji Celzija zvišana globalna temperatura pomeni občutno spremenjeno podnebje
Trump je ob oznanitvi izstopa ZDA iz podnebnega dogovora sicer obljubil nadaljnje sodelovanje, a iz tega ni bilo nič, po naključju pa izstop ZDA iz dogovora sledi dan po ameriških predsedniških volitvah. A na izvajanje dogovora je vplivala že najava izstopa pred tremi leti, saj je šlo za močno sporočilo preostalemu svetu, da ZDA ne podpirajo več mednarodnega soglasja o podnebnih spremembah. Nekateri opazovalci menijo, da so ameriške akcije drugim državam, kot sta Brazilija in Savdska Arabija, olajšale preprečevanje napredka pri zmanjševanju emisij ogljika. Poleg potrditve ameriškega odstopa od pariškega dogovora bi Trumpova zmaga verjetno ojačala tudi nadaljnja prizadevanja za povečanje proizvodnje fosilnih goriv, kar bi lahko imelo resne posledice za globalne temperature, zato je morebitna Trumpova zmaga slaba vest za okolje. Že sedaj je jasno, da bo ciljno temperaturo - omejitev segrevanja planeta za 1,5 stopinje Celzija zelo težko doseči, ta možnost ostaja le še v teoriji. A tudi naslednji cilj, preprečevanje ogretja za dve stopinji, bo težko dosegljiv, saj doslej dane zaveze podpisnic o zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida ne dajejo tega rezultata.
Joe Biden medtem pravi, da bo v njegovem načrtu za podnebne spremembe do leta 2035 ameriški energetski sektor postal brezogljičen, kar naj bi ZDA omogočilo, da do leta 2050 postanejo neto porabnik ogljika. To pomeni, da se izpusti ogljika, ki ga oddajajo industrija, promet ali drugi viri, uravnotežijo z odstranjevanjem enakovredne količine ogljika iz ozračja, na primer z zasajanjem gozdov. Biden ima tudi ambiciozne ideje za revolucijo prometa v ZDA z električnimi vozili in vlaki. Prav tako želi zgraditi 1,5 milijona trajnostnih domov in stanovanjskih enot. Njegov načrt ne bi koristil samo ZDA, pravijo njegovi privrženci, temveč bi pomagal tudi pri zniževanju svetovnih temperatur.
