Urška Mlinarič
Le dva dni zatem, ko je makedonski parlament sprejel ustavne spremembe in s tem potrdil preimenovanje države v Republiko Severno Makedonijo, kot to določa Prespanski dogovor, se zapleta na grški strani. Vodja grške desne nacionalistične koalicijske stranke Neodvisni Grki (Anel) Panos Kamenos je zaradi nestrinjanja z dogovorom o preimenovanju Makedonije odstopil kot grški obrambni minister in napovedal, da bo njegova stranka odrekla podporo vladi. "Spor z Makedonijo mi ne dopušča, da ne bi žrtvoval svojega položaja," je dejal Kamenos. Grški predsednik vlade Aleksis Cipras, ki brez omenjene koalicijske stranke nima parlamentarne večine, je zato za torek že napovedal glasovanje o zaupnici vladi, da bi lahko v miru končal svoj mandat, ki se bo sicer zaključil oktobra, ko bodo Grki odšli na parlamentarne volitve. Če se bo Ciprasu zalomilo, od potrebnih 151 glasov jih ima njegova Siriza 145, je vprašljiva tudi uveljavitev Prespanskega dogovora, s katerim sta Grčija in Makedonija lanskega junija po 27 letih sporov zaradi imena dosegli dogovor o preimenovanju Makedonije v Republiko Severno Makedonijo. Po makedonski potrditvi preimenovanja države je zdaj namreč na vrsti grški parlament, da najprej ratificira sporazum, nato pa tudi glasuje o protokolu o članstvu Makedonije v Natu, s čimer bi bila nekdanji najjužnejši republiki Jugoslavije odprta pot, da postane 30. članica Nata. Grška ratifikacija sporazuma pa bi ji prinesla tudi začetek pogajanj o članstvu v EU. Tudi zaradi tega je v prihodnjih dneh pričakovati okrepljen mednarodni pritisk na Grčijo, da vendarle izpolni svoj del dogovora. Poznavalci grških razmer so sicer prepričani, da je mogoče Kamenosov odstop razumeti predvsem v duhu predvolilnega nabiranja točk, saj del Grkov močno nasprotuje dogovorjenemu preimenovanju Makedonije, Cipras pa da naj bi že imel zagotovljene glasove, da dogovor spravi skozi parlamentarno sito. O tem je včeraj pisal tudi časopis Ekathimerini.
Zaplete na grški strani je bilo pričakovati, saj je Kamenos že pred časom napovedal izstop iz vlade, če bo Cipras dogovor prinesel v grški parlament. Zato je tudi mogoče razumeti besede makedonskega premiera Zorana Zaeva, ki je v soboto, le dan po sprejetju sprememb ustave, pozval grško stran, naj tudi sama spozna zgodovinsko priložnost: "Naš parlament je našel moč, a ni bilo lahko. Prepričan sem, da bo tudi grški parlament našel moč za odločitev." Ob tem je poudaril, da bo uveljavitev dogovora obema državama ne le prinesla novega prijatelja, temveč bi se izboljšalo tudi gospodarsko sodelovanje med državama.
Makedonija, Fyrom in Severna Makedonija
Po razglasitvi neodvisnosti leta 1991 je ustavno ime Makedonije postalo Republika Makedonija. Zaradi grškega nasprotovanja njenemu ustavnemu imenu, češ da s poimenovanjem nakazuje ozemeljske težnje po istoimenski severni grški pokrajini, je bila Makedonija v Organizacijo združenih narodov leta 1993 sprejeta pod imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (Fyrom). Kljub temu pa jo je več kot sto držav, med njimi tudi Slovenija, priznalo pod ustavnim imenom. Čeprav se je Grčija kasneje ob mednarodnem posredovanju zavezala, da ne bo blokirala članstva Makedonije v mednarodnih organizacijah, če bo članica postala pod začasnim imenom Fyrom, je 2008. z vetom blokirala njen vstop v Nato. Leto kasneje pa Svet EU zaradi nasprotovanja Grčije tudi ni mogel določiti datuma začetka za članstvo v EU. Do izboljšanja odnosov med državama in ključnega premika je prišlo šele, ko je vodenje makedonske vlade prevzel socialdemokrat Zoran Zaev. Tako je bil junija lani sprejet dogovor med državama ob Prespanskem jezeru, po katerem se država preimenuje v Republiko Severno Makedonijo.
