Vojna med ZDA, Izraelom in Iranom že močno vpliva na voznike po vsem svetu. Kmalu po prvih napadih konec februarja so cene goriva močno poskočile. Najmanj 85 držav po svetu že beleži občutne podražitve na bencinskih črpalkah, številne druge države pa bodo cene prilagodile ob koncu meseca, kar pomeni dodaten val podražitev v aprilu.
Podatke o rasti cen na približno 150 trgih povzema katarska medijska hiša Al Jazeera. V Združenih državah Amerike vozniki za galono bencina zdaj plačujejo skoraj petino več kot februarja, pri čemer nekatere zvezne države, kot je Kalifornija, dosegajo najvišje ravni cen v zadnjih dveh letih. Kljub temu največje skoke cen beležijo drugod po svetu. Vietnam izstopa z neverjetno, skoraj 50-odstotno podražitvijo, sledita mu Laos s 33-odstotno in Kambodža z 19-odstotno rastjo cen. Tudi v Evropi vozniki že čutijo posledice, saj Nemčija in Avstrija poročata o več kot 10-odstotnem dvigu cen.
Azija uvaja izredne ukrepe in zapira šole
Azijske države se močno zanašajo na Hormuško ožino za dobavo nafte in plina, ki pa so jo spopadi popolnoma zaprli. Ožina predstavlja edino pot za izvoz nafte iz Perzijskega zaliva na odprti ocean. Japonska in Južna Koreja, ki večino svoje nafte uvažata prav iz te regije, že sprejemata nujne ukrepe. Japonska vlada pripravlja sprostitev strateških rezerv nafte, medtem ko je Južna Koreja prvič po tridesetih letih omejila najvišjo dovoljeno ceno bencina in dizla.
Še hujši udarec so utrpele države v Južni Aziji, ki nimajo velikih strateških rezerv. Bangladeš je zaradi varčevanja z energijo takoj zaprl vse javne in zasebne univerze. Pakistanske oblasti so šle še korak dlje in skrajšale delovni teden v državni upravi na štiri dni, zaprle šole ter odredile delo od doma za polovico zaposlenih, da bi na ta način zmanjšale porabo goriva.
Evropa išče rešitve, strokovnjaki svarijo pred recesijo
Kriza ni obšla niti Evrope. Finančni ministri držav skupine G7 so se že sestali na izrednem srečanju, kjer iščejo rešitve za obvladovanje rasti cen. Francoski predsednik Emmanuel Macron predlaga sprostitev od 20 do 30 odstotkov evropskih strateških rezerv, s čimer želi ublažiti pritisk na potrošnike. Cene surove nafte so namreč od začetka napadov poskočile za približno 50 odstotkov.
Ekonomisti ob tem opozarjajo, da cene nafte in hrane vedno hodijo z roko v roki. Energija poganja vsak korak v prehranjevalni verigi, od proizvodnje gnojil do prevoza hrane na trgovske police. Vsak dvig cen energentov neposredno udari po celotni dobavni verigi. Strokovnjaki vse glasneje svarijo pred nevarnostjo naraščajoče inflacije ob hkratni rasti brezposelnosti. Zgodovina namreč kaže, da so veliki naftni šoki v letih 1973, 1978 in 2008 vedno sprožili globalno recesijo.
Dvig cen nafte pa ne pomeni le dražjega goriva, temveč vpliva na celotno industrijo. Nafta in plin predstavljata osnovno surovino za tisoče vsakdanjih izdelkov. Iz surove nafte podjetja izdelujejo plastiko, sintetične tkanine, kozmetiko in celo gospodinjska čistila. Zemeljski plin pa predstavlja ključno sestavino za proizvodnjo umetnih gnojil, ki zagotavljajo zadostne pridelke za svetovno prebivalstvo.
