Družina Nazarja Daletskega je bila prepričana, da je vojak umrl v boju. Leta 2023 so njegovo telo pokopali na vaškem pokopališču v zahodni Ukrajini. Toda Nazar je pred kratkim poklical svojo mamo, oslabljen in izčrpan, a še kako živ. Bil je namreč med vojaki, ki so jih Rusi v okviru izmenjave ujetnikov predali Ukrajincem.
"Moja čustva so bila tako močna," je povedala mati Natalija, ki si še vedno ni povsem opomogla od šoka. Na videoposnetku prvega klica se vidi neizmerno veselje celotne družine. Mati ga sprašuje, ali je cel, ali ima roke in noge. "Moj zlati otrok, tako dolgo sem te čakala," mu pravi. Nazarjeva sestrična Roksolana v ozadju kriči in skače od sreče.
"Bilo je tako nenavadno, saj je moj sin umrl, pokopala sem ga, zdaj pa slišim njegov glas. Si lahko predstavljate čustva matere? Sreča. Velika sreča. Nisem mogla zadržati solz," je pojasnila Natalija. Zgodba o Nazarjevi vrnitvi "iz groba" je izjemna, zlasti v državi v vojni, kjer so dobre novice redke, poroča britanska medijska hiša BBC.
Zamenjava identitete
Ko je Rusija leta 2022 začela obsežno invazijo, je Nazar, takrat star 42 let, takoj odšel na fronto. Imel je izkušnje že iz bojev leta 2014 in ni okleval. Toda maja tistega leta je izginil. Njegova mati je nato prejela klic moškega, ki je govoril rusko in trdil, da so Nazarja zajeli, a da bo "vse v redu". Neznanec ni povedal, kje se nahaja ali ali je poškodovan. Družina ni vedela, ali naj mu verjame, uradnih novic pa niso prejeli.
To se je spremenilo leto pozneje, ko so Natalijo obvestili, da so v mrtvašnici na jugovzhodu Ukrajine identificirali truplo s pomočjo vzorca DNK. "Telo je bilo močno ožgano. Našli so jih več v požganem avtobusu. Ko so začeli pregledovati sezname pogrešanih vojakov, so se podatki ujemali," pojasnjuje Roksolana. Družina je prevzela krsto, organizirala pogreb in žalovala.
Septembra lani pa so doživeli največji šok. Vojak, ki so ga Rusi pravkar izpustili, jih je poklical in povedal, da je Nazar živ. Videl ga je v zaporu. "Bili smo šokirani, težko je bilo verjeti. Ampak zakaj bi lagal?" se spominja Roksolana. Kljub temu niso mogli biti prepričani, dokler niso govorili z njim. Ta teden je končno poklical. Natalija sina ni videla tri leta in devet mesecev.
Priprave na vrnitev "padlega" junaka
Medtem ko čakajo na veliko snidenje, družina poskuša z družbenih omrežij odstraniti gradivo o njegovem pogrebu, da ga ne bi vznemirili. Prav tako so morali odstraniti njegovo fotografijo z razstave padlih junakov v vasi. Pristojni zdaj preiskujejo, kako je prišlo do tako boleče napake pri identifikaciji.
Trenutno pa se družina osredotoča na druge stvari. Nazarjeva mati pripravlja vso njegovo najljubšo domačo hrano za čas, ko si bo dovolj opomogel za vrnitev domov. "Želim si le več takšnih pozitivnih razpletov, kot je naš, da bi tudi druge družine prejele klice in bi se ljudje vrnili domov," pravi Roksolana.
Uradno v Ukrajini pogrešajo okoli 70.000 ljudi, večinoma vojakov. Nekateri so umrli na bojišču in njihovih trupel ne morejo dobiti nazaj, mnogi pa so v ujetništvu. Za njihove družine Nazarjeva zgodba predstavlja kanček upanja. "Želim si, da bi vse ženske, matere in otroci prejeli tak klic in doživeli to srečo," pravi Nataliya. "Zdaj samo čakam na svojega sina, da ga močno objamem. Zelo ga imam rada."
