Katere države bi se po Trumpovem mnenju morale boriti proti Rusiji?

M.R.
03.02.2026 20:28

Načrt predvideva hiter vojaški odziv evropskih sil v primeru kršitve premirja, kasneje pa bi se vključile še ZDA. Vendar strategija temelji na majavi predpostavki, da bo ruski predsednik Vladimir Putin sploh pristal na premirje.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ameriški ni britanski vojaki med vojaško vajo na Poljskem
Profimedia

Ukrajina je s svojimi zahodnimi zavezniki dosegla dogovor o strogih povračilnih ukrepih v primeru, da bi Rusija kršila morebitno prihodnje premirje. Načrt, o katerem so razpravljali v zadnjih mesecih, predvideva usklajen in bliskovit vojaški odgovor evropskih ter kasneje tudi ameriških sil. Vendar pa celotna strategija visi na nitki, saj je odvisna od privolitve Moskve v ustavitev ognja, kar pa se v trenutnih razmerah zdi malo verjetno.

Kot poroča britanski Financial Times, ki se sklicuje na vire blizu pogajanj, so ukrajinski, evropski in ameriški uradniki v decembru in januarju dorekli podrobnosti tega varnostnega mehanizma. Bistvo dogovora je večstopenjski odziv, ki bi se sprožil že v prvih 24 urah po zaznani ruski kršitvi dogovora o prekinitvi ognja.

(REKLI SO) Branko Soban: Putin je popolnoma izigral Trumpa

Tri stopnje vojaškega posredovanja

Protokol odziva je zastavljen izjemno natančno in predvideva stopnjevanje pritiska. Vse bi se začelo z ostrim diplomatskim opozorilom, ki bi mu takoj sledil vojaški odgovor ukrajinske vojske na terenu. Če se sovražnosti ne bi ustavile in bi se agresija nadaljevala, bi nastopila druga faza.

V tej fazi, ki bi se aktivirals v 24 urah, bi se v spopad vključile sile tako imenovane "koalicije voljnih". Ta skupina po trenutnih načrtih vključuje članice Evropske unije, Veliko Britanijo, Norveško, Islandijo in Turčijo. Gre za države, ki bi morale prevzeti glavno breme začetnega mednarodnega vojaškega posredovanja.

Če bi šlo za obsežnejši in resnejši napad ruskih sil, ki ga evropske zaveznice ne bi mogle same zajeziti, bi se v roku 72 ur v konflikt neposredno vključile tudi ameriške sile. S tem bi konflikt prerasel v neposreden spopad velesil, čemur so se doslej skušali izogniti.

Ena velika pomanjkljivost

Kljub podrobnemu načrtovanju in usklajevanju med zavezniki pa ima celotna strategija eno bistveno šibko točko: predpostavlja, da bo Rusija sploh pristala na premirje. Trenutno razpoloženje v Kremlju ne kaže v to smer.

Analitiki opozarjajo, da je rusko vodstvo prepričano v svoj uspeh na bojišču. Rusi verjamejo, da v Ukrajini zmagujejo in da čas dela v njihovo korist, zato niso motivirane za ustavitev ognja pod pogoji, ki bi vključevali takšna varnostna jamstva za Kijev.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta