Ameriški diplomati so v ponedeljek protestno zapustili zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov o vojni v Ukrajini, natanko v trenutku, ko je besedo prevzela francoska delegacija. Incident se je zgodil le dva dni po ostri spletni izmenjavi besed med ameriškimi in francoskimi uradniki.
Diplomatski spor je izbruhnil, ko je Washington glasoval proti podaljšanju štiriletnega mandata visokemu komisarju Združenih narodov za človekove pravice Volkerju Türku. Francoska misija pri ZN v Ženevi je nato v soboto na spletu zapisala, da ZDA niso več "svetilnik človekovih pravic" in da stojijo osamljene ob boku Severni Koreji, Nikaragvi, Maliju in Rusiji.
Ameriški veleposlanik pri ZN Mike Waltz je na družbenem omrežju X ostro odgovoril. Zapisal je, da je Francija glasovala za vodjo, ki "pridiga svobodnim in suverenim demokracijam, kot so ZDA, Velika Britanija in Izrael, medtem ko se prilizuje najhujšim svetovnim zatiralcem".
Zahtevajo konec nespoštljive retorike
Namestnik ameriškega predstavnika Dan Negrea je po odhodu iz dvorane, v kateri zaseda Varnostni svet ZN, dejal, da bo njihova delegacija nadaljevala protestne odhode, dokler se Francija ne odreče svoji "pokroviteljski in nespoštljivi retoriki". Francoski veleposlanik Jerome Bonnafont v svojem govoru ni neposredno omenil ameriškega bojkota. Poudaril je le, da si Francija prizadeva ohraniti neodvisnost Združenih narodov in njihovo sposobnost ukrepanja.
Generalna skupščina Združenih narodov je sicer Türka ponovno imenovala s 144 glasovi za, 10 proti in 13 vzdržanimi. Avstrijski diplomat je v preteklem mandatu redno opozarjal na kršitve mednarodnega prava, ki sta jih po njegovem mnenju v Palestini in Iranu kršila Izrael in ZDA.
Različni pogledi na Nato, trgovino in Grenlandijo
Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je od leta 2025 zmanjšala financiranje agencij ZN in izstopila iz več deset njenih agencij. Washington je prav tako grozil s ponovno presojo svojega sodelovanja zaradi Türkovega mandata. ZDA in Francija imata poleg tega različne poglede glede porabe za obrambno zavezništvo Nato, trgovinske politike in Trumpovih groženj z okupacijo Grenlandije. Francija si je skupaj z drugimi evropskimi državami nakopala Trumpovo jezo tudi zato, ker dosledno zavrača neposredno sodelovanje v ameriško-izraelski vojni proti Iranu.
